Ob tem je Kučan poudaril, da geslo "vsi različni, vsi enakopravni" ne bi smelo biti zapisano le v deklaracijah, zakonih ali programskih strankarskih opredelitvah, ampak bi moralo biti dosledno uresničevano v vsakdanjem življenju. Po njegovih besedah je Slovenija danes pravna in socialna država, v kateri imajo invalidi zagotovljeno pravico do varstva, izobraževanja in usposabljanja za delo in neodvisno življenje. To naj bi jim omogočalo izbiro, kje in kako bodo živeli ter samostojno odločanje o sebi, o samoorganiziranju in predvsem o uresničevanju pravice do izenačevanja možnosti. Kljub usposabljanjem in zaposlovanjem invalidov pa še ne moremo biti zadovoljni s številnimi predpisi, ki urejajo njihovo zaposlovanje, je menil Kučan, saj problemov, ki so se pojavili z uveljavitvijo trga dela, ne rešujejo dovolj učinkovito.
Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Hubert Verdnik pa je ob tej priložnosti poudaril, da želijo biti invalidi aktivni udeleženci družbenega življenja. Začetki zveze slepih v letu 1920 so bili po njegovih besedah zelo težki, vseeno pa so z ustanovitvijo zveze dobili možnost, da sami poskrbijo za svojo eksistenco. V zadnjih desetih letih so se zadeve na področju zaposlovanja za invalide izrazito poslabšale, predvsem zaradi tehnološkega napredka, tudi zato pa v zvezi izvajajo posebne socialne in druge programe, ki naj bi invalidom omogočilo čim bolj neodvisno in enakopravno vključevanje v življenje in delo. Z rezultati svojega dela pri zagotavljanju pravic pri zvezi niso v celoti zadovoljni, saj so mnogi člani še vedno prikrajšani za nekatere pravice, ker nimajo zakonsko urejenega statusa, spet drugi pa ostajajo brez dela in se izgubljajo v množici brezposelnih. Kljub temu so po Verdnikovih besedah nekatere stvari na področju zakonodaje v Sloveniji povsem primerljive z evropskimi standardi.
