Medja: S slabo banko posojilni krč še ne bo popustil

Prenos slabih terjatev bank še ne bo zajezil posojilnega krča, bi pa lahko naredil konec kapitalskemu krču, meni novi predsednik uprave NLB Janko Medja. Kapitalski krč bi po njegovih besedah lahko popustil, če bi po prenosu slabih terjatev privabili več tujega kapitala v državo. Posledično bi lahko takrat popustil tudi posojilni krč.

Konkretno o NLB na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham) ni želel govoriti, je pa pojasnil, da so nekatere banke že spremenile poslovni model. Njihovo financiranje ne temelji več na zadolževanju na medbančnem trgu, kar bodo morale storiti še ostale banke in predvsem podjetja, ki morajo začeti rasti z ustvarjanjem lastnega kapitala, in ne z zadolževanjem. Povedati si je treba resnico, da tako kot do zdaj ne bo šlo več, je dejal.

In ko se bo to zgodilo, bi lahko začeli govoriti o popuščanju posojilnega krča, saj velika večina trenutnega povpraševanja po kreditih odpade na potrebe po refinanciranju obstoječih obveznosti, in ne na nove investicije.

Slovenska podjetja po stopnji zadolženosti med najhujšimi v Evropi

Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete je prav tako pojasnil, da v primeru uspešne sanacije slabih terjatev še ne gre pričakovati takojšnjega povečanja kreditne dejavnosti. Pojasnil je, da je bilo poslabšanje razmerja med dolgom in kapitalom v slovenskih podjetjih pred krizo med največjimi v Evropi. Močno se je poslabšalo tudi razmerje med posojili in denarnimi vlogami v bankah.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec pričakuje, da bo izvajanje zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pripomoglo k ponovnemu zagonu posojanja s strani bank, stabilizirala pa naj bi se tudi nepremičninski in kapitalski trg. Košak je ob tem opozoril, da idealne formule za reševanje slabih terjatev bank ni, zato bo treba pogledati specifične značilnosti vsake banke posebej.

Krušec pojasnjuje, da v pristopu obstajajo nekatere podobnosti s sanacijo bank na začetku 90. let prejšnjega stoletja, so pa zaradi zahtev evropske zakonodaje bistveno drugačni pogoji.

Potrebni bodo dobro plačani in sposobni kadri, ne pa dosedanji upravljavci bank

Mark Batten iz svetovalne hiše PriceWaterhouseCoopers, ki je sodeloval pri sanaciji bank na Irskem, je pojasnil, da so imeli tam mešane izkušnje, država pa si je po njegovih besedah s hitrim ukrepanjem povrnila zaupanje vlagateljev. Država sicer še ni iz krize, je pa na dobri poti, dodaja.

Kot največji izziv je izpostavil ustrezno kadrovsko sestavo slabe banke. Dobre upravljavce, ki so nujni za slabo banko, bo treba plačati po tržni ceni, saj kot pravi Batten, ti ne rastejo na drevesih. Postopki morajo biti jasni, natančno pa mora biti opredeljena tudi odgovornost. Pri njihovi izbiri se je treba izogniti ljudem, ki so vpleteni v dosedanje upravljanje bank, a se zaveda, da to ni popolnoma mogoče, zato pravo pot vidi v mešanici mladosti in neobremenjenosti ter izkušenj.

Potrebna bo še dodatna dokapitalizacija

Krušec pojasnjuje, da se že dogovarjajo z več mednarodnimi strokovnjaki, pomoč pa bi lahko ponudila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Za zdaj glede kadrovske sestave slabe banke še preigravajo več možnosti. Del zaposlenih lahko pride tudi iz vrst zaposlenih pri bankah, ki bodo morale v zameno za pomoč države krčiti svoje poslovanje.

Državni sekretar priznava, da bo po prenosu slabih terjatev potrebna dodatna dokapitalizacija bank, glede interesa, da bi se v ta proces vključili tuji investitorji, pa je povedal, da za to obstaja zanimanje, vendar šele ko bodo banke očiščene. V tem primeru bi lahko za banke iztržili tudi bistveno višjo ceno.

Zakonu o krepitvi stabilnosti bank sicer grozi referendum. Krušec pravi, da pogajanja še potekajo, za zdaj pa na ministrstvu o načrtu B še ne razmišljajo, a to ne pomeni, da ga nimajo, dodaja.