Po tradiciji imajo v teh družbah osrednjo in pomembno mesto vrači, nasprotno pa je čarovništvo tabu. Za tistega, ki ga obtožijo čarovništva, je tako, kot bi ga obsodili na smrtno kazen. V DR Kongu so mesec junij razglasili za mesec lova na čarovnice. "Najprej smo jih ulovili, jih prisilili, da izdajo ostale, ki se s tem ukvarjajo, jim odvzeli vse predmete, ki jih uporabljajo pri svojih seansah, nato pa smo jih ubili," je za lokalni časnik povedal eden izmed udeležencev množičnega lova. Najprej so "lovci" napadli starejše ženske, saj nekatere družbe na afriški celini verjamejo, da so čarovnice prav one. Kljub temu pa so čarovništva obtožili tudi starejše moške in ne majhno število otrok, saj so "lovci" želeli uničiti tudi potomce čarovnic.
Pred mačetami lovcev na čarovnice naj bi v sosednjo Ugando in v oporišča ugandske vojske pribežalo najmanj 200 prestrašenih žensk in otrok. Lov na čarovnice organizirajo tudi v drugih afriških državah. V Južnoafriški republiki, predvsem v najmanj razviti severni regiji, včasih med lovom na čarovnice umre tudi do 600 ljudi, predvsem starejših. Kadar na primer udari strela v eno izmed vaških hiš, to pripišejo delovanju zlih sil. Vaščani se zberejo, da bi ugotovili, katera v vasi je čarovnica, nato pa se truma vaščanov napoti, da bi zadostili pravici. Obsojena čarovnica konča na grmadi ali pa jo kamenjajo do smrti, njeno hišo pa zažgejo. Pogosto so žrtve tudi otroci domnevne čarovnice. Ženske pogosto obtožijo čarovništva, tudi ko nekdo v vasi umre naravne smrti. Dogaja pa se tudi, da si nekdo želi prisvojiti sosedovo zemljo ali pa noče vrniti dolga, pa zato svojega soseda ali upnika obtoži čarovništva. V Tanzaniji so ubili na desetine žensk, ki so bile obsojene čarovništva, ker so imele rdeče oči. Pomagalo ni niti zagotavljanje zdravnikov, da je to posledica kuhanja nad ognjiščem.
