'Mariničeva je odločala o vseh pomembnih zadevah'

V nadaljevanju sojenja nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu v zadevi Betnava je na celjskem okrožnem sodišču pričala nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Povedala je, da se je nekajkrat na sestankih srečala s Krašovcem, vendar se o obnovi Betnave z njim osebno ni nikoli pogovarjala. Tovšakova, ki je krivdo v zadevi Betnava že priznala, je tudi dejala, da je bila leta 2009 direktorica Betnave Dragica Marinič, ki je odločala o vseh pomembnih zadevah.

Tožilca Stanislava Pintarja je zanimalo, ali ji je Krašovec septembra leta 2009 povedal, da se umika s projekta, Tovšakova pa je odgovorila, da ne ve, zakaj bi ji to pojasnjeval. Zatrdila je, da kot direktorica Vegrada ni nikdar dajala napotkov za izdelavo lažnih gradbenih situacij in da je bilo takrat povsem običajno, da se v zahtevek za pridobitev evropskih sredstev zapišejo tudi stroški gradbenega materiala, čeprav še ni bil uporabljen pri obnovi dvorca Betnava.

Nadškofija vrnila denar

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. Z denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje vrnila denar.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje naj bi gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevka za izplačilo evropskih sredstev.

Tako naj bi gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.