Mladić, ki je haaško sodišče označil za hudičevo, pozabil protezo

Na sojenju bivšemu političnemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću se je danes v Haagu kot priča obrambe pojavil njegov bivši tesen sodelavec in prav tako haaški obtoženec, bivši vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić. Oba sta obtožena za genocid v Srebrenici ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992-1995). Oba zločine zanikata.

Tokrat sta se prvič po končani moriji skupaj pojavila v javnosti.

V skladu s pravili sodišča je lahko Mladić zavrnil odgovor na vprašanja, če bi odgovor zanj pomenil inkriminacijo.

Uvodoma je ekipa zagovornikov Mladića še enkrat ponovila, da bi bilo bolje, da ne bi pričal, ker je slabega zdravja, prav tako bi lahko pričanje vplivalo na njegovo sojenje. Karadžićevi odvetniki pa so odvrnili, da je Mladić ''tisti, ki najbolje ve, kaj se je zgodilo v vojni v Bosni''.

Sodnik ga je vseeno pozval k pričanju, a Mladić ni želel priseči, saj sodišča ne priznava. ''Vaši pozivi, vaše puhlice, lažne obtožbe. Vseeno mi je za njih,'' je dejal. ''To je satanovo sodišče,'' je dodal. Sodnik mu je zagrozil z zaporno kaznijo zaradi žaljenja sodišča.

Nato so sojenje prekinili, saj naj bi Mladić v celici pozabil protezo in so jo šli iskat. Francoska tiskovna agencija je to že označila za norčevanje iz sodišča.

Po krajši prekinitvi je Karadžić, ki je Mladića ogovoril z ''gospod general'', pozval naj prebere svojo izjavo, a sodnik je to zavrnil. Že pri drugem vprašanju pa se je ustavilo. Karadžić ga je namreč vprašal: ''Ali ste me kdaj obvestili, da bodo, so oziroma so bili zaporniki iz Srebrenice usmrčeni?'' Mladić na to vprašanje, pa tudi na vsa naslednja, ni želel odgovoriti.

Njegovi odvetniki so dodali, da ima težave s spominom in da težko loči med resničnostjo in fikcijo.

Pričanje Mladića zahteval Karadžić

Karadžić je zahtevo za pričanje Mladića vložil 18. aprila lani, potem ko je Mladić zavrnil možnost prostovoljnega pričanja na sojenju. Mladić je nato 14. maja v odgovoru na zahtevo kot razlog za zavrnitev pričanja poleg slabega zdravstvenega stanja navedel tudi, da ga bremenijo podobne obtožbe kot Karadžića, pri čemer se je skliceval na statut sodišča, po katerem obtožencu ni potrebno "pričati proti samemu sebi ali priznati krivde".

Prizivni senat haaškega sodišča je kljub temu nato 11. decembra lani odločil, da je Mladić dolžan pričati.

Tako Karadžiću kot Mladiću na sodišču v Haagu sodijo zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH, tudi genocida najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995.

Karadžića so aretirali v Beogradu julija 2008, Mladića pa maja 2011 v eni od vojvodinskih vasi. Haaško sodišče računa, da bi obsodbo Karadžiću izrekli oktobra 2015, Mladiću pa konec leta 2016.