Po treh letih zahtevnega dela zaigrala umetnina študenta lesarstva

Matic Jančar z Gornjega Blata pri Škofljici obiskuje tretji letnik Biotehniške fakultete – Oddelek za lesarstvo – na Univerzi v Ljubljani, a les ga je privabil že proti koncu osnovne šole. Od nekdaj je namreč čutil kreativni navdih v sebi, bil poln idej, ki jih je skušal preliti v resničnost, jih preizkusiti. "Les se je izkazal za izvrsten medij. Kot material se razmeroma lahko obdeluje, tako da za delo z njim ne potrebuješ veliko orodja. Seveda lahko primerna oprema in stroji izdelavo pospešijo, a sam sem bil kot začetnik zadovoljen z rezljanjem na roke. V družini sem namreč prvi, ki se je podal v lesarske vode, tako da se je šele takrat pričelo opremljanje domače delavnice," je povedal.

Njegova strast do lesa se je krepila postopoma. Sprva se je zabaval z izdelavo frač in lesenih replik pušk, ki so mu bile takrat v veliko veselje. Kmalu pa je spoznal, da se želi usmeriti v delo z lesom tudi resneje. Zato se je vpisal v Srednjo lesarsko šolo Ljubljana, kjer je širil svoje znanje in spoznaval dodatne izrazne možnosti tega materiala. "Vedno me je veselilo snovanje raznih mehaničnih funkcij izdelkov, kar mi je predstavljalo poseben miselni izziv. Tako sem na primer v okviru šolskega natečaja izdelal delujoč majhen lesen kombinacijski sef – 'kripteks'. Idejo sem dobil iz romana Dana Browna, Da Vincijeva šifra, saj sem tudi zagret bralec dobrih zgodb. V zadnjem letniku sem imel že dobro izoblikovano predstavo o tem, kaj vse se da narediti iz lesa, tako da sem se z veseljem lotil kompleksnega projekta, kot so orgle."

 'Čeprav bi lahko brez težav obiskoval vsako gimnazijo, se je odločil za strokovno šolo'

Matic Jančar je vse letnike srednje šole zaključil z odliko in leta 2019 postal diamantni maturant, ga je pohvalila njegova nekdanja ravnateljica Srednje lesarske šole Ljubljana Majda Kanop: "Na Matica smo seveda ponosni. V šoli je bil motiviran in zagnan na vseh področjih. Sodeloval je na vseh možnih strokovnih natečajih in tekmoval tudi na področju splošne izobrazbe – na tekmovanjih iz angleščine, matematike. Čeprav bi lahko brez težav obiskoval vsako gimnazijo, se je odločil za strokovno šolo in s tem dokazal, da lahko dijaki pridobijo na strokovnih šolah zelo dobro izobrazbo za svoj poklic."

Kot nam je povedala ravnateljica, je Matic izstopal tudi zato, ker si je ves čas šolanja postavljal nove izzive, ki so se nekaterim zdeli zahtevni in nenavadni. Učitelji so ga pri tem podpirali in mu pomagali. "Čutimo odgovornost, da v naše delo vkomponiramo sodobne dosežke in znanje delimo z našimi dijaki in vsemi, ki jih lesarstvo zanima. Takšen izziv je bila tudi izdelava lesenih orgel, ki si ga je Matic izbral za zaključno nalogo," je pojasnila.

Zaključna naloga je obveza, ki jo mora izpolniti vsak dijak ob zaključku šolanja. To pomeni, da gre skozi celoten proces – od ideje in oblikovanja, do konstruiranja, priprave vse potrebne tehnične dokumentacije in na koncu izdelave izdelka, je pojasnil Jančar. A zakaj se je odločil ravno za orgle, ko pa je že vnaprej vedel, da bodo konkreten zalogaj, nas je zanimalo. "Želel sem, da mi zaključna naloga predstavlja tako miselni kot izdelovalski izziv; tako sem se prek nje lahko čim več novega naučil. Po drugi strani pa je bil moj cilj izdelati uporabno glasbilo in tako združiti dve reči, ki me veselita – glasbo in les."

Da bo izdelal neko glasbilo, se je odločil že na samem začetku. Po premisleku se je odločil za orgle. "Moje zanimanje za orgelsko glasbo je spodbudila glasba znanega nemškega skladatelja Hansa Zimmerja za film Medzvezdje (Interstellar)," je dejal. Nad filmsko glasbo je bil namreč navdušen že pred tem, omenjeni film pa mi je odprl pogled v svet orgel. "Pomoč in nasvete sem pred začetkom izdelave zaključnega izdelka poiskal pri očetovem znancu, orglarskem mojstru Boštjanu Černetu," je dodal mladi umetnik.

Od ideje k uresničitvi

Včasih je ideja ena, realnost pa druga zgodba, je ugotovil Jančar. Orgel, kot kompleksen inštrument, ki bi delovale pravilno, namreč ni uspel izdelati pred zaključkom srednje šole. Kaj je šlo narobe, zakaj se je vse skupaj zavleklo za več kot tri leta? Pri velikih projektih, predvsem tistih, ki se jih lotimo prvič, se pogosto uštejemo pri oceni izdelovanja, je spoznal mladi lesni mojster. "Izdelava orgel mi je vzela tako dolgo predvsem zato, ker sem se moral sočasno posvečati še študiju. Edina težava, ki sem jo imel, pa je bilo puščanje ventilov, kar je pomenilo, da so nekatere piščali igrale tudi takrat, ko ne bi smele. Orgle so namreč, če povem poenostavljeno, naprava, kjer s pritiskanjem na tipke odpiramo ventile, kar omogoči dotok zraka v piščali. Na ta način iz njih izvabimo izvrstno glasbo, a le, če ventili primerno tesnijo," je pojasnil.

Seveda nas je zanimalo, kako je odpravil težavo z ventili. "Pri nekaterih, ki so puščali huje, je bila potrebna menjava letvice ventila, saj se je ta ukrivila, pri drugih pa le zamenjava usnja in filca, ki zagotavljata tesno prilagajanje ventila na odprtino, ki jo zapira. Pri manj problematičnih je zadoščalo že, da sem nekoliko zategnil vzmet, ki drži ventil v zaprtem položaju in pa izvrtal oddušno luknjico v kanal, ki vodi od ventila do piščali," je pojasnil.

Izdelava tako kompleksnega inštrumenta je težavna tudi zato, ker terja od izdelovalca vrsto veščin, znanja in spretnosti. "Njegov unikatni izdelek iz lesa je osnovan na zahtevnem znanju iz poznavanja materiala, računalniškega načrtovanja in obvladovanja modernih lesno obdelovalnih strojev. V veliki meri pa je izdelava orgel zahtevala še zavidljive ročne spretnosti, tehnično brezhibnost in nenazadnje poznavanje zvočne in vizualne lepote," je razložila ravnateljica Majda Kanop.

Dodatki za dovršeno uporabnost orgel

Jančar je kraljico inštrumentov naknadno tudi oplemenitil, česar sprva ni načrtoval. Dodal ji je pomembne elemente, ki izpopolnijo njeno uporabnost, na katere v začetku niti ni pomislil. "Tako sem orgle opremil z ujemajočim se podnožjem, da sedi glavnina glasbila na ustrezni višini za igranje. Izdelal sem zložljiv notni pult, katerega mehanizem sem zasnoval sam. Vgradil sem elegantno stikalo za vklop in izklop, naposled pa sem naredil še škatlo za ventilator za zrak, ki zagotavlja, da je ta ustrezno zvočno izoliran. Naknadno sem izdelal še stilsko ujemajoč se stolček, tako da so orgle zdaj v celoti opremljeno glasbilo, na katerega z veseljem zaigram," je pripovedoval zadovoljen.

Jančar: Menim, da je možnosti za zaposlitev v lesarski branži dovolj

Kaj sledi orglam? Kakšna je vizija mladega ljubitelja lesa, kje se želite zaposliti? Kot študent zadnjega letnika visokošolskega študijskega programa Lesarsko inženirstvo je imel to leto 10 tednov praktičnega usposabljanja. Ker njegovo navdušenje nad orglami ni usahnilo, se je za praktični pouk dogovoril in ga opravil pri Orglarstvu Škrabl, ki je po njegovih navedbah največje podjetje za izdelavo in obnovo orgel pri nas in v Evropi. "Po študiju se bom gotovo še vrnil k njim. Z zaposlitvijo v orglarstvu ni težav – dela in povpraševanja po delavcih je več kot dovolj. Res pa je, da je orglarstvo nekoliko specifično področje, ki zahteva od delavca specifično znanje in predvsem zanimanje za orgle, ki pa ga nima kar vsakdo," se je zavedel. 

Enako velja za lesarsko branžo nasploh. Možnosti za zaposlitev je dovolj, je ocenil naš sogovornik: "Veliko je povpraševanja po konstruktorjih in vse bolj je iskano znanje s področja računalniško vodene strojne obdelave."

'Zanimanje za les raste, vse več je investicij v lesnopredelovalno industrijo'

Lesa v naši državi ne primanjkuje, vendar – ali ga znamo Slovenci unovčiti? Kakšen je pogled Jančarja na to problematiko? Ocenil je, da bogastva gozdov za zdaj še ne izkoristimo najbolje. Potrdil je znano zgodbo, da veliko hlodovine izvozimo v sosednje države, kjer jo predelajo v polizdelke, nato pa te kupujemo nazaj, namesto da bi surovino predelali doma. "Opazimo pa lahko, da zanimanje za les raste. Vse več je investicij v lesnopredelovalno industrijo. Povečuje se tudi zavedanje o prednostih lesa kot obnovljivega materiala, tako da se vse več porabnikov odloča za lesene izdelke kljub temu, da so navadno dražji od okolju manj prijaznih alternativ. Naposled spremljam tudi porast majhnih podjetji z butičnimi lesenimi izdelki, kot so lesena očala, nakit in posodje. Tudi v izdelavi takih unikatnih izdelkov se odraža velik potencial lesa," je bil prepričan.

Za konec nam je sogovornik zaupal, da se mu po glavi že 'motajo' naslednje orgle, ki jih bo konstruiral v okviru diplomske naloge. "Če bodo kdaj tudi postavljene, še ne vem, prepričan pa sem, da mi bo njihovo oblikovanje v veliko veselje. Navsezadnje lahko potrdim, da se, če se ob delu zabavamo, vselej rodi dober rezultat," je strnil.