Vremensko pester teden: neurja, poplave in peklenska vročina

Predvsem drugo polovico tedna je zaznamovala nevarna vremenska situacija z nočnimi nevihtami. Aleš Rozman iz ekipe Meteoinfo je v objektiv ujel bliskanje strel, ki so ob glasnem grmenju marsikoga vrgle iz postelje. 

Močne dnevne, tudi supercelične nevihte so v nekatere kraje po Sloveniji medtem prinesle hudourniške poplave, vetrolom in debelo točo. 

Na spodnji fotografijo je Rozman ujel supercelično nevihto, ki je na območju Krškega za sabo pustila pravo razdejanje.

V sredo sta se v zgodnjih jutranjih urah preko Slovenije pomikala dva izrazita nevihtna sistema, ki sta se oblikovala v t. i. "Bow echo" sistem. Nevarnost so predstavljali predvsem viharni sunki nevihtnega piša, so poročali na MeteoinfoSlovenija. Ob prehodu nevihtne linije so bili lokalno zabeleženi sunki vetra tudi krepko nad 100 kilometrov na uro, na Štajerskem celo 120 kilometrov na uro. 

Po obsegu je bilo neurje v noči na četrtek najsilovitejše letos. Med drugim je močan veter ruval drevesa v več krajih po Sloveniji. 

Vremenska ujma je veliko preglavic povzročila tudi na severnem Primorskem. V noči na četrtek so morali gasilci na varno prepeljati udeležence dveh taborov na območju Bovca in Tolmina. Močan veter je v vasi Čezsoča odkril tudi več streh stanovanjskih hiš in ostrešje objekta čistilne komunalne naprave, neurje pa je v zgornjem Posočju na ceste podrlo tudi več dreves in povzročilo zemeljski podor pred mejnim prehodom z Italijo. Brez elektrike je tako na Bovškem kot tudi na Kobariškem in v Baški grapi ponoči ostalo skoraj 2000 domov.

Klestila je toča v velikosti žogic za golf, ponekod tudi v velikosti breskev. 

Toča je razbila nemalo avtomobilov, poškodovala pa je tudi strehe objektov in kmetijska zemljišča. 

Nastala je velika materialna škoda. 

Posledicam neurja pa ni ušla niti bolnica Franja. 

Temperature tudi do 46 stopinj Celzija, zaradi vročine v Italiji umrl 44-letnik

Medtem ko je bil drugi del tedna pri nas moker, pa je bil prvi predvsem vroč. Območje visokega zračnega tlaka, ki so ga poimenovali Kerber, je v delih južne Evrope temperature potisnilo proti 45 stopinjam Celzija. Anticiklon, ki izvira iz Sahare, bi lahko v Španiji, Italiji, Franciji, Grčiji in Turčiji celo podrl temperaturne rekorde. 

Več kot 40 stopinj Celzija kažejo tudi termometri na Sardiniji, podobno je na Siciliji in jugu Balkanskega polotoka.

Da so bile razmere nevarne za zdravje ljudi, kaže tudi smrt 44-letnega delavca, ki se je, kot smo poročali v sredo, med delom na cesti zgrudil pred sodelavci. Kljub hitremu zdravniškemu posredovanju je moški umrl zaradi zastoja srca, ki je posledica izpostavljenosti hudi vročini. 

Nov vročinski val je zajel tudi večji del Grčije, kjer je živo srebro preseglo tudi 40 stopinj Celzij, v prestolnici Atene tudi do 45 stopinj, je sporočila grška državna vremenska služba. Oblasti so prebivalce in turiste pozvale k previdnosti in jim priporočile, naj se izogibajo težjim telesnim naporom.

Sicer naj bi drugi vročinski val nad južnim delom Evrope vztrajal vsaj dva tedna, zaradi peklenskih temperatur so ga poimenovali kar Lucifer. V španski Andaluziji so se kuhali na 46 stopinjah Celzija. 

Zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo suše, poplave in dvig morske gladine, sicer že danes milijoni ljudi zapuščajo svoje domove, predvsem iz podsaharske Afrike, Južne Azije in Latinske Amerike. Okoljsko razseljene osebe bodo v prihodnje predstavljale največjo skupino beguncev. 

Sicer pa je v četrtek v bližini Šibenika izbruhnil obsežen požar, ki se je zaradi vetra hitro širil. Na terenu je bilo več kot 150 gasilcev, ogenj pa je zajel tudi nekatere hiše in avtomobile. Več oseb so iz ogroženih območij evakuirali in jim namestitev ponudili v eni od dvoran. Med njimi je tudi slovenska družina. Po prvih ocenah hrvaške gasilske zveze je zgorelo okoli 600 hektarjev površine.