Pandemija v ZDA: drugačen način vodenja kampanj in dokaz, da ni vse politično

V letu 2020, v katerem novega koronavirusa ne bi bilo, bi demokratska konvencija potekala v Milwaukeeju, medtem pa bi se republikanci pripravljali na ponovno nominacijo Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata v mestu Charlotte v Severni Karolini. 

Trump bi se hvalil s cvetočim gospodarstvom, Biden pa bi nagovarjal množice s prošnjo, da se z njegovo izvolitvijo vrnejo v normalnost. Trumpovi zavezniki bi še naprej razpihovali teorije zarote o prepletenosti Bidnove družine z Ukrajino, demokrati pa bi se najverjetneje trudili za še drug 'impeachment' predsednika. Člani obeh strank bi medtem trkali na vrata Američanov in jih vabili na volišča …

A v letu, ki smo mu priča, je covid-19 vplival na vse v povezavi z volitvami – na to, kako se kampanja vodi, kako bodo Američani glasovali, na to, kako potekajo soočanja in tudi na to, kako se zbira denar. V ospredju je nenadoma javno zdravje, pa tudi ekonomska in rasna neenakost.  

Kampanjo se zaradi virusa vodi popolnoma drugače, tako republikanci kot demokrati pa morajo biti pri tem karseda inovativni. Time navaja podcast Donalda Trumpa Jr. – v eni epizodi so na primer gostili punco Trumpa Jr. Kimberly Guilfoyle, ženo Erica Trumpa Laro in Mercedes Schlapp ter Katrino Pierson, članici Trumpovega štaba. Vsi so hvalili prednosti hidroksiklorokina, po njihovem čudežnega zdravila za covid-19, v le nekaj dneh pa je to poslušalo več kot pol milijona ljudi. 

Tudi kampanja Josepha Bidna se je premaknila na splet, a njihova prisotnost je – tako kot morda kandidat sam – bolj tradicionalna in umirjena. Dogodki, ki jih organizirajo, so še vedno videti podobno, kot če bi potekali v živo. Bidnova žena Jill Biden se je preko Zooma "virtualno ustavila" v floridskem mestu West Palm Beach in z županom poklepetala o njegovih načrtih za starejše občane, nekdanja guvernerska kandidatka iz Georgie Stacey Abrams je organizirala okroglo mizo na temo rasne in ekonomske pravičnosti s poslovneži iz Detroita, Biden pa se je udeležil 15-minutnega pogovora z nekdanjim predsednikom Barackom Obamo, med katerim sta razpravljala predvsem o spodrsljajih in napakah Trumpove administracije. 

Kljub pandemiji je Trump upal, da bodo lahko politična zborovanja še vedno ostala del njegove kampanje. Njegov poskus vrnitve na odre v Tulsi konec junija je bil prava polomija, saj je zbrana množica (večina brez mask) komaj zapolnila del dvorane. Trump je za to obtožil protestnike in medije, ker so ti obsežno poročali o svarilih zdravstvenih uradnikov, da polna dvorana v času pandemije ni priporočljiva. 

Virtualna zborovanja seveda nimajo enakega učinka kot tista "prava", ki potekajo v živo. Trumpova izjava "Prihodnost našega naroda bodo definirali patrioti, ki imajo radi našo državo, jo hočejo narediti večjo, boljšo in močnejšo ... v nasprotnem primeru jo bodo oblikovali demokrati, ki so po navadi levi ekstremisti, ki sovražijo našo državo" bi v normalnih razmerah požela val navdušenja med njegovimi zbranimi podporniki, ampak na spletu se to pokaže le v valu komentarjev, ki se pojavijo ob prenosu v živo. Trumpu tako umanjka oboževanje zagretih republikancev, njegov politični svetovalec Jason Miller pa je enkrat izpostavil, da je predsednik dober ravno v vzpostavljanju stika na štiri oči z volivci.  

Pri organiziranju dogodkov v okviru kampanje, ki so se preselili na Zoom, je bilo treba postajati vedno bolj originalen, saj, kot je poudaril Brian Krebs, zaposleni v podjetju, ki se ukvarja z digitalnimi kampanjami, "nihče noče gledati samo 12 kvadratkov, ki govorijo, imeti je treba posebnega gosta ali kaj drugega, kar pritegne donatorje". Po drugi strani je veliko lažje prepričati zvezdnike, da nastopijo na nekem dogodku, saj jim tako ni treba niti zapustiti Los Angelesa. 

Ironično je, da se klasičnega pristopa "od vrat do vrat" letos zaradi pandemije ne eni ne drugi ne morejo posluževati, a Američani si, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, še nikoli niso bolj želeli biti politično aktivni. 85 odstotkov volivcev v julijski anketi Fox Newsa je na primer dejalo, da so zelo motivirani za oddajo glasu, pa tudi v Gallupovi raziskavi je bil odstotek tistih, ki se tega veselijo, za 10 odstotnih točk večji kot leta 2016. 

Kot razlaga politologinja Lynn Vavreck, avtorica knjige Kriza identiteta: predsedniška kampanja 2016 in bitka za pomen Amerike, volivci v samem bistvu ostajajo enaki kot štiri leta poprej, a kontekst volitev se je popolnoma spremenil. Pandemija je v ospredje postavila druga vprašanja, recimo o dostopnosti zdravstvene oskrbe in veliki neenakosti v ZDA, v senci pa so ostale Trumpu ljube teme, kot sta na primer imigracija in trgovina. 

Karakterne pomanjkljivosti ameriškega predsednika so volivcem postale bolj očitne. "Dolgo časa so bile morda nadležne, ampak v življenjih Američanov niso pomenile nič bistvenega. 'Želim si, da bi nehal tvitati, ampak gospodarstvu gre dobro'," razlaga Lanae Erickson, podpredsednica t. i. think tanka Third Way (Tretja pot). "Pandemija je to, kar so že vedeli o Trumpu, in to, kakšne resnične, grozovite posledice je imela na njih in njihove družine ter državo, postavila v drugačno perspektivo," dodaja. 

Na vprašanje, koga se dotika in prizadene Trumpova vizija ZDA, je 30 odstotkov neodločenih volivcev predmestja odgovorilo z "vse nas". "Včasih so na to vprašanje odgovarjali s 'člane skupnosti LGBT', 'ženske', 'temnopolte'. Zdaj štirje odstotki vprašanih odgovorijo 'priseljence', šest odstotkov 'manjšine', 30 odstotkov pa, da prizadene vse nas," nazorno oriše Ericksonova. 

Nekateri sodelujoči v fokusnih skupinah so odgovarjali tudi na vprašanja, kaj pričakujejo od predsednika. Večina je navajala lastnosti, kot so moč, sočutje in pripravljenost prisluhniti strokovnjakom. Medtem ko so se strinjali, da je Trump močan – in podvomili v Bidnovo moč – so bili enotni tudi glede tega, da mu primanjkuje drugih dveh prej navedenih kvalitet. 

Zdaj, ko so Trumpove najslabše lastnosti zaradi pandemije pod povečevalnim steklom, so Bidnove kvalitete zasijale. Čeprav so bili tudi nekateri demokrati pred tem kritični do njegove ponavljajoče mantre, da se "bori za dušo naroda", češ, da je preveč pusta oziroma da gre za puhlico, je zdaj, ko Američani hrepenijo po nekom, ki (vsaj na videz) ima kvalitete, ki Trumpu primanjkujejo, ravno pravšnja. 

Zdravstvena kriza je pokazala, da še vedno so stvari, ki so preveč pomembne, da bi postale politične oziroma ideološke. Kljub številnim Trumpovim poskusom, da bi politiziral virus, večina Američanov še vedno podpira omejitve v njihovih zveznih državah, verjamejo pa tudi, da je zajezitev širjenja virusa pomembnejša od delujočega gospodarstva.  

Joe Biden in ključni poudarki kampanje

Ko je Biden naznanil, da bo se potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo, je ob tem povedal, da se zavzema za dve glavni stvari – delavce, ki so zgradili ta narod, in vrednote, ki bodo lahko premostile vse razlike. Medtem ko se ZDA spopada z novimi izzivi (pandemijo) in globoko zakoreninjeno rasno neenakostjo, Biden izpostavlja predvsem ustvarjanje novih priložnosti za delavce, ponovni pristop k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in zdravstvene pravice za vse državljane. 

Novi koronavirus

Biden bi se s koronavirusom boril tako, da bi uvedel zastonj testiranje za vse in najel 100.000 ljudi za vzpostavitev državnega programa za kontaktno sledenje. Vzpostavil bi tudi 10 centrov za testiranje v vsaki zvezni državi. 

Dvig minimalne plače in vlaganje v zeleno energijo

Načrt demokratskega predsedniškega kandidata za ekonomijo se imenuje "Build Back Better", namenjen pa je predvsem mladim ljudem in delavcem. Zavzema se za dvig minimalne plače na 15 dolarjev na uro (okoli 12,8 evra) in vlaganje v zeleno energijo. 

Vrnitev k Pariškemu podnebnemu sporazumu

Boj proti rasni neenakosti

V luči protestov, ki so zajeli ZDA to leto po smrti Georgea Floyda, je Biden dejal, da verjame, da rasizem v državi obstaja, a da se morajo proti njemu boriti s širšo ekonomsko in družbeno reformo, s programi, ki podpirajo manjšine. Eden glavnih stebrov njegovega "build back" programa je prav poslovna podpora za manjšine v vrednosti 30 milijard dolarjev (okoli 25,5 milijarde evrov). 

Razširiti Obamacare 

Biden obljublja, da bo razširil shemo za javno zdravstveno zavarovanje, ki je bila sprejeta v času, ko je bil podpredsednik v administraciji Baracka Obame. Njegov cilj je, da z razširjenim Obamacare zavarujejo 97 odstotkov Američanov. 

Izničiti Trumpove politike glede imigracije

Nekdanji podpredsednik ZDA obljublja, da bo v primeru izvolitve v prvih 100 dneh izničil Trumpove politike, ki ločujejo otroke od staršev na meji z Mehiko, razveljavil omejitve pri številu prijav za azil in prepovedi potovanja v ZDA iz številnih pretežno muslimanskih držav.

Obnova odnosov z zavezniki ZDA

Čeprav je Biden obljubil, da se bo kot predsednik najprej osredotočil na notranje probleme, to ne pomeni, da nima načrtov za zunanjo politiko. Napovedal je namreč, da bo popravil odnose z zavezniki, predvsem z Natom. Dejal je tudi, da bi Kitajska morala odgovarjati za nepravične trgovinske in okoljske prakse, a namesto, da uvede finančne sankcije, namerava predlagati ustanovitev mednarodne koalicije z drugimi demokracijami, za katere si Kitajska ne more privoščiti, da bi jih ignorirala. 

Večje število kolidžev brez šolnine in dostop do vrtca za vse 

Donald Trump in ključni poudarki kampanje

Trump je na volitvah leta 2016 zmagal s sloganom: "Naredimo Ameriko spet veliko". V boju za osvojitev še drugega mandata se mora spopasti tudi z izzivi, ki jih prinaša pandemija koronavirusa, in gospodarstvom, ki ni več cvetoče, temveč trpi vse posledice zdravstvene krize. Tokrat bo izziv tudi volilno telo, ki bo ocenjevalo njegova štiri leta predsedovanja. 

V letu 2020 obljublja, da bo obnovil gospodarstvo, vrnil službe, zaščitil trgovinske interese ZDA in nadaljeval s svojo trdo politiko glede priseljevanja.

Obnovitev gospodarstva, ki ga je prizadela pandemija

Trump svojo kampanjo gradi na principu "Najprej Amerika", v okviru tega pa se je zavzemal tudi za vrnitev služb in proizvodnje v ZDA. Od januarja leta 2017 je njegova administracija sicer res ustvarila več kot 480.000 služb v proizvodnji, a brezposelnost je zaradi pandemije večja kot kdarkoli prej, nihče pa ne ve, kako dolgo bo trajalo, da si gospodarstva po svetu opomorejo, ko bo konec zdravstvene krize. 

Zaščita ameriške proizvodnje in konec 'zanašanja na druge države'

Avgusta je Trump dejal, da želi z različnimi olajšavami spodbuditi ameriška podjetja, da svoja podjetja umaknejo iz Kitajske, s tem pa končati 'ameriško zanašanje' na to državo. V prvem mandatu je veliko poudarka dal ponovnim pogajanjem pri trgovinskih sporazumih, za katere je mislil, da so nepravični do ZDA – na primer Nafta med ZDA, Kanado in Mehiko – od nekaterih pa je preprosto odstopil, na primer od TTP (Trans-pacifiško partnerstvo). 

Zunanja politika in Amerika na prvem mestu 

Tako kot pri trgovini je tudi pri zunanji politiki Trump sledil načelu "Najprej Amerika". To je v praksi pomenilo odstop od Pariškega podnebnega sporazuma in kritiko ter oddaljitev od Svetovne zdravstvene organizacije. Kritičen je bil do Nata, začel pa je tudi z umikanjem ameriških čet iz tujih držav, med drugim iz Nemčije in Afganistana. Zaradi povezovanja z Severno Korejo in Rusijo je ustvaril napetosti v odnosih z drugimi zgodovinskimi zavezniki ZDA.

Zgraditi zid na meji z Mehiko in omejiti priseljevanje

Eden izmed osrednjih Trumpovih ciljev je vedno bil omejiti priseljevanje v ZDA. Zdaj, ko se poteguje za drugi mandat, obljublja, da bo nadaljeval z gradnjo zidu na meji z Mehiko. Za zdaj mu je uspelo zagotoviti sredstva za 716 kilometrov zidu. Njegov boj za reformo priseljevanja je sicer doživel hud udarec, ko je vrhovno sodišče odločilo proti trudu administracije, da bi razveljavila program Daca.

Zmanjšanje cen zdravil in preklic Obamacare

Medtem ko hoče Biden še razširiti program Obamacare za dostopno zdravstveno oskrbo, se je Trump že od leta 2016 trudil, da bi ga skrčil oziroma preklical. Napovedal je tudi, da bo zmanjšal ceno zdravil v ZDA, tako da bo dovolil uvoz cenejših iz tujine. 

Spodbujanje ameriške energije

Trumpova administracija je odobrila vrtanje v aljaškem arktičnem rezervatu, kjer je to bilo prepovedano več desetletij. 

Podpora organom kazenskega pregona in podatkovna baza zlorab pooblastil policistov

Čeprav se je Trump v času protestov proti policiji in rasni neenakosti postavil na stran organov kazenskega pregona, je junija podpisal izvršni ukaz za številne policijske reforme, v okviru tega pa je v načrtu tudi podatkovna baza, v kateri se bodo zbirale vse zlorabe pooblastil policistov.  

Orožje in zavzemanje za zaščito drugega amandmaja

Predsednik Trump je bil in obstaja glasni zagovornik drugega amandmaja – ki daje Američanom pravico do nošnje orožja – in najvplivnejšega orožarskega lobija, Nacionalne strelske zveze (NRA). Leta 2019 je po strelskih pohodih v Teksasu in Ohiu sicer obljubil reformo, in sicer natančnejše preverjanje ozadij tistih, ki želijo kupiti orožje, in prepoved za tiste, ki so označeni za nevarne družbi. Čeprav je to napovedal, se v tej smeri ni nič zgodilo.