Bilo je konec februarja, ko je ameriški predsednik Donald Trump stopil pred novinarje in javnosti zatrdil, da so ZDA dobro pripravljene na novi koronavirus, ki je takrat na Kitajskem in ponekod v Evropi že 'pokazal zobe'. V kitajskem Vuhanu, kjer je virus izbruhnil, je tisti čas v strogi karanteni živelo 11 milijonov prebivalcev, v Italiji, evropskem žarišču prvega vala, pa so beležili skokovito rast okužb, na kar ni bil pripravljen nihče.
Trump je v rokah držal poročilo univerze John Hopkins, ki je na lestvici razvrstila 195 držav glede na njihovo pripravljenost na epidemijo, in se pohvalil, da so ZDA prepričljivo na prvem mestu. Tako je pisalo na papirju, realnost pa je bila drugačna. Namesto da bi bile ZDA kot ena od vodilnih sil najuspešnejše v boju proti novemu koronavirusu, so pristale na lestvici najhuje prizadetih držav na svetu. Po uradnih ocenah se je z novim koronavirusom do zdaj okužilo več kot osem milijonov Američanov, 220.000 pa jih je umrlo.
Epidemija je razgalila vse težave ameriškega zdravstvenega sistema, ki ne temelji na solidarnosti, ampak na principu: "Plačaj in zdravili te bomo". Primanjkovalo je testov, bolniških postelj, zvezne države pa so se morale znajti same. Število umrlih in tistih, katerim dostop do zdravnika ni bil omogočen, pa je naraščalo. Količina denarja, ki ga ZDA namenijo v javno zdravstveno blagajno, je sicer v upadu že desetletja, vsi ameriški voditelji do zdaj pa so ignorirali opozorila pred posledicami tovrstne politike.
Vsa pozornost je bila tako usmerjena v aktualnega predsednika Trumpa, ki pa je vse od začetka podcenjeval nevarnost virusa in vztrajno ignoriral opozorila lastnih zdravstvenih svetovalcev. Epidemijo je spolitiziral do te mere, da Američani virusa niso jemali resno, nastale pa so teorije zarote. Trump ni odlašal z napadi na Svetovno zdravstveno organizacijo, ki jo označil za podpornico kitajskega režima. Ko so ga ameriški novinarji opozorili, da je poimenovanje virusa kot "kitajskega" lahko žaljivo in rasistično, je Trump ostro zavrnil vse kritike. "Sploh ni rasistično. Virus prihaja iz Kitajske, zato sem ga tako poimenoval," je trdil.
Trumpova 'čudežna zdravila'
Druga v vrsti Trumpovih 'cvetk' je bila novinarska konferenca aprila, na kateri je govoril o učinkih belila in sončnih žarkov na novi koronavirus. Medicinsko stroko je osupnil z izjavami, da je covid-19 mogoče zdraviti z neposrednim vbrizgavanjem sredstva za razkuževanje v žilo. Na eni od svojih rednih novinarskih konferenc je tako predlagal injiciranje izopropilnega alkohola v telo. A ni ostalo le pri tem. Nadaljeval je z idejo o izpostavljanju bolnikov s covid-19 UV-žarkom.
Maja je nato razkril, da sam kot preventivo proti okužbi s koronavirusom jemlje hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Trump je to zdravilo sicer že pred tem promoviral kot potencialno rešitev v izogib okužbi, nato pa ga je – kljub opozorilom strokovnjakov glede uporabe – tudi sam začel uživati. Študije so nato pokazale, da hidroksiklorokin ne pomaga pri zdravljenju covid-19.
Trumpovo 'velikodušno' deljenje nasvetov pa je (žal) vse prevečkrat padlo tudi na plodna tla. Prodaja hidroksiklorokina na recept je poskočila kar za 80 odstotkov, neki ameriški par pa je celo popil stekleničko klorokin fosfata, ki se sicer uporablja za čiščenje akvarijev, in posledice so bile usodne. Ameriška zdravstvena stroka pa je ob predsednikovih izjavah zmigovala z glavo in ljudi hitela opozarjati, naj njegovih besed ne jemljejo dobesedno.
Študija univerze Cornell je pokazala, da je Trump eden največjih dezinformatorjev v povezavi z novim koronavirusom na svetu. Toliko napačnih podatkov, lažnih informacij in novic, ki jih je o covid-19 navedel Trump, javnosti namreč še ni postregla nobena druga javna osebnost.
Trump je redno kritiziral tudi dr. Antohonyja Faucija, ameriškega vodilnega strokovnjaka na področju covid-19 in direktorja nacionalnega inštituta za nalezljive bolezni. V ponedeljek ga je označil za 'katastrofo' in zatrdil, "da so Američani naveličani Faucija in podobnih idiotov". Napad je bil sicer odgovor na Faucijev intervju za televizijo CBS, kjer je dejal, da ni bil niti malo presenečen, ko je izvedel, da se je predsednik okužil, saj je kljub opozorilom organiziral množične shode, na katerih minimalne varnostne distance in mask ni bilo.
Fauci je tudi razkril, da je Bela hiša želela vplivati na njegovo poročanje javnosti o virusu. 79-letni zdravnik sicer ni bila edina tarča Trumpa. Še preden se je tudi sam okužil z novim koronavirusom, je Trump redno kritiziral svojega protikandidata Joeja Bidna ali 'Zaspanega Joeja', kot ga pogosto imenuje, saj je ta na vseh svojih shodih nosil masko. Podpornike je Trump na druženju v Pensilvaniji retorično vprašal, ali poznajo koga, ki bi tako redno nosil masko kot Biden. "Če bi bil psihiater, bi rekel, da ima ta moški velike težave."
Na milijone Američanov brez zdravstvenega zavarovanja, stroški zdravljenja visoki
Po uradnih podatkih iz leta 2018 8,5 odstotka ali 27,5 milijona Američanov ni imelo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Časnik New York Times je izračunal, koliko bi zdravljenje, ki ga je bil deležen Trump v bolnišnici, stalo povprečnega Američana. Predsednik je v bolnišnici preživel tri dni, tja pa so ga pripeljali s helikopterjem. Zdravili so ga z eksperimentalnim koktajlom zdravil, steroidi, na voljo je imel tudi dodatni kisik. Za nekoga, ki ni predsednik, bi tovrstno zdravljenje brez zavarovanja stalo 100.000 dolarjev (približno 85.000 evrov). Z zavarovanjem se stroški sicer malce znižajo, posameznik pa bi moral po ocenah doplačati še 30.000 dolarjev (okoli 25.000 evrov).
Če je bil Trump deležen vrhunske oskrbe, pa so se nekateri navadni državljani spopadli z dolgotrajnim zdravljenjem in finančnimi posledicami. Skoraj pol milijona ljudi je bilo hospitaliziranih. Nekateri so prejeli račun, ki je znašal tudi do 400.000 dolarjev (okoli 340.000 evrov), testi na novi koronavirus pa ponekod v bolnišnicah stanejo več kot 1000 dolarjev (844 evrov).
Trumpov odnos do podnebnih sprememb in besedne bitke z najstnico
Ena od tematik, ki je zaznamovala Trumpovo štiriletno bivanje v Beli hiši, so tudi podnebne spremembe. Še preden je nastopil svoj mandat, je jasno nakazal, da ne verjame v segrevanje ozračja. Redno je napadal zelene pobude demokratske stranke in trdil, da bo njihova politika ukinila krave, letala in ljudi. Leta 2017 je nato celo slavnostno naznanil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma.
Trdil je, da bi vztrajanje ZDA pri pariškem podnebnem sporazumu uničilo ameriško gospodarstvo, ko bi največji onesnaževalci, kot sta Kitajska in Indija, lahko še naprej mazali okolje. Amerika pod mojim vodstvom bo imela najbolj čisto vodo in najbolj čist zrak na svetu, je takrat dejal Trump.
Medtem ko Trump zanika obstoj podnebnih sprememb, pa podnebni znanstveniki trdijo, da so prav naraščanje temperatur in vse pogostejše suše krive za hude požare, ki vsako leto prizadanejo Kalifornijo. V zadnjih treh letih so tam doživeli pet največjih požarov v svoji zgodovini. Ko ga je sekretar za naravne vire Kalifornije Wade Crowfoot septembra ob obisku te zvezne države pozval, naj vendarle prizna podnebne spremembe, mu je Trump odgovoril, da se bo podnebje kmalu začelo hladiti in bo bolje.
Svojo nenaklonjenost je večkrat pokazal tudi mladi okoljski aktivistki Greti Thunberg, ki kritizira svetovne voditelje, češ da premalo storijo za okolje. "Tako neumno. Greta se mora zamisliti nad svojimi težavami z jezo, nato pa naj si s prijateljem pogleda kakšen dober film. Umiri se, Greta, umiri se," je Trump mladi Švedinji sporočil prek Twitterja. A Greta ni ostalo tiho in je Trumpu posmehljivo odgovorila, da bo upoštevala njegov nasvet.
Ideja o nakupu Grenlandije
Poleti 2019 je Trump razmišljal o novi poslovni ideji. Pokazal je interes za nakup največjega otoka na svetu, svetovna javnost pa ideje ni sprejela z navdušenjem. Ravno nasprotno, mnogi so idejo razumeli kot šalo pa tudi žalitev Danske in prebivalcev Grenlandije.
Najbolj znan nepremičninski mogotec je želel združiti svoj poklic s predsednikovanjem, zadevo pa označil za 'velik nepremičninski posel'. Brez dokazov za svoje navedbe je nato dodal, da zaradi lastništva Grenlandije "Danska zelo trpi in letno izgubi 700 milijonov dolarjev (632 milijonov evrov)". Trump se je po mnenju poznavalcev za nakup Grenlandije zanimal predvsem zaradi njene pomembne strateške lege in veliko mineralnega bogastva.
A njegove ideje je hitro razblinila danska premierka Mette Frederiksen, ki mu je sporočila, da Grenlandija ni na prodaj, pri tem pa izrazila upanje, da se je ameriški predsednik le šalil.
Obljube o zidu na južni meji, ki ga bodo plačali Mehičani
Največje razburjenje zaradi svojih izjav je Trump povzročil leta 2015 kot še predsedniški kandidat. "Ko Mehičani pošljejo k nam svoje ljudi, ne gre za najboljše. Ti ljudje imajo mnogo problemov, ki jih prinesejo s seboj. Prinašajo droge, kriminal. So posiljevalci. Nekateri pa so, predpostavljam, dobri ljudje." S temi besedami je močno užalil Mehičane, ki so zahtevali uradno opravičilo. Zdaj že nekdanji mehiški predsednik Enrique Peña Nieto je takrat Trumpa primerjal s Hitlerjem, a kasneje malce omilil svoje ostre besede.
Ena od njegovih največjih obljub pred predsedniškimi volitvami leta 2016 je bila zato gradnja zidu na meji z Mehiko. Če je najprej trdil, da bodo stroške gradnje poravnali Mehičani, bo na koncu to breme pristalo na ameriških davkoplačevalcih. Trumpova ideja je bila, da bi zid ustavil nezakonita priseljevanja v ZDA, preprečil pretok mamil in trgovino z ljudmi.
Meja z Mehiko je dolga 3218 kilometrov, v štirih letih pa so do zdaj uredili okoli 600 kilometrov zidu. Nekaj časa je Trump razmišljal tudi o postavitvi prozornega zidu, ki bi ameriškim mejnim organom omogočal boljšo preglednost. "Sliši se grozno, ampak ko mečejo čez velike vreče z mamili in imaš ljudi na drugi strani zidu, jih ne vidiš. Zadenejo te v glavo s 30 kilogrami zadeve in je konec," je takrat razložil predsednik ZDA.
Januarja 2020 je nato na družbenih omrežjih zakrožil posnetek 'padlega' Trumpovega zidu. Trump je poročanja označil za lažne novice, priznal pa je, da je del zidu odpihnil močan veter, ki je pihal s sunki do 48 kilometrov na uro. Zagotovil je, da so zid hitro popravili, in obljubil hitro dokončanje projekta, ki pa je danes še daleč od zastavljenega cilja.
Trumpov štiriletni mandat je minil v znamenju kaosa, preiskav, presenečenj, presenetljivih izjav in spolnih afer. Julija letos je Washington Post poročal, da je v času predsedovanja izjavil že več kot 20.000 laži ali zavajajočih podatkov. Označili so jih za 'cunami neresnic'.
New York Times je zapisal, da se Trump ne ozira za tem, kaj je resnično in kaj ne, ampak vse, kar mu povzroča nevšečnosti, preprosto označi za laž. Niccolo Machiavelli je trdil, da trditve, ki so resnične, niso resnične zato, ker predstavljajo objektivno resnico, ampak ker so politično koristne. Trumpov skepticizem do znanosti lahko še kako vpliva na percepcijo problema, kot je pandemija, piše New York Times, saj v očeh povprečnega Američana zmanjšuje nevarnost virusa.
Čeprav Trump ameriške medije, ki ga ne podpirajo, označuje za lažne in sovražnike ljudi, na drugi strani ti mediji dobro služijo na njegov račun. Zanimanje za politiko se je v zadnjih štirih letih povečalo, Američani pa so tudi zaradi Trumpovih dejanj postali bolj pozorni na številne probleme, ki pestijo ameriško družbo. Te dni se tako vrstijo poročanja o rekordni obiskanosti volišč v času predčasnega glasovanja.
Trumpov mandat je politični teater, ki ga ZDA še niso doživele, na volitvah pa bo jasno, kakšnega voditelja si Američani želijo v prihodnjih štirih letih: 'nenavadnega' Trumpa ali 'zaspanega' Bidna?
KOMENTARJI (264)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.