V Sloveniji je bilo najhuje na območju od Šentilja do Ormoža, kjer so od 5. maja skupaj zabeležili že več kot 500 plazov. Domove je moralo zapustiti več deset družin. "Stanje je bilo res hudo. V CZ sem od leta 1993, pa take situacije na področju podravske regije še nisem doživel," je dejal Ludvik Hriberšek iz Civilne zaščite Ormož.
Da so vodo vsaj malo zaustavili, so porabili več kot tisoč protipoplavnih vreč.
V 24 urah je ponekod zapadla več kot polovica običajnih majskih padavin, največ na severovzhodu Slovenije, in sicer okoli 50 litrov na kvadratni meter. To je približno polovica običajnih mesečnih padavin za maj.
Na infrastrukturi, cestah in kanalizaciji je nastala velika škoda.
Razmere na poplavljenih območjih na Štajerskem si je skupaj s predstavniki vojske ogledal tudi minister za obrambo Marjan Šarec. V Šentilju so vojaki pomagali sanirati plaz, ki je zdrsel nad hišo. S pomočjo vojske so v občini namestili tudi pet bivalnih kontejnerjev za začasne namestitve ogroženih občanov.
Pripadniki Slovenske vojske so odstranjevali nanose zemljin in blata s cest in iz okolic hiš.
Poplavilo je tudi v Pesnici pri Mariboru.
S katastrofalnimi poplavami se po obilnem deževju soočajo tudi v sosednjih državah. Na Hrvaškem se razmere še niso povsem umirile. Vodostaji rek Korana in Kolpa v Karlovcu ter Une v Hrvatski Kostajnici, kjer so bile razmere najtežje, so začeli upadati, medtem Petrinja in Sisak še nista iz najhujšega.
Hrvatska Kostajnica je bila v preteklih devetih mesecih že šestkrat poplavljena. Do konca leta je sicer napovedana izgradnja celotnega protipoplavnega sistema. "Hrvatska Kostajnica bo dobila prvi sodoben montažni protipoplavni sistem na Hrvaškem," je napovedal direktor hrvaške agencije za vode Zoran Đuroković in pojasnil, da je bil projekt v zastoju deset let, odblokiran pa je bil šele pred petimi leti.
Potem ko je v samo 24 urah padlo 250 litrov na kvadratni meter, je vodostaj reke Zrmanje v Obrovcu v ponedeljek dosegel zgodovinska 302 centimetra, kar je celo 39 centimetrov nad najvišjim vodostajem Zrmanje, ki so ga kdaj koli izmerili v tem mestu. Voda se je razlila po ulicah in si utrla pot v staro mestno jedro.
Iz Italije na žalost poročajo o smrtnih žrtvah, število se je povzpelo na 14. Najhuje je bilo v deželi Emilija - Romanja, kjer je bregove prestopilo 14 rek. Ljudi so iz poplavljenih hiš reševali s helikopterji in čolni.
Predsednik dežele Stefano Bonaccini je smrtonosno neurje in poplave, ki so prizadeli severovzhodni del Italije, primerjal s potresom leta 2012, v katerem je umrlo 27 ljudi.
Na desetine cest so zasuli zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo močno deževje in narasle reke. Več kot 10.000 ljudi nima dostopa do svojih domov, okoli 27.000 pa jih je brez elektrike. Ponekod imajo težave tudi z dostopom do pitne vode.
Škodo, ki so jo povzročile ekstremne vremenske razmere, so ocenili na več milijard evrov.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.