Brasil – plavajoča 'ambasada' in vojaška ladja, ki jo upravljajo kadeti

Ladja je v koprsko pristanišče priplula 21. oktobra in bo privezana do ponedeljka, ko bo nadaljevala svojo pot proti Grčiji. Zaradi pandemije pa ne bo odprta za javnost.

Njihova plovba se je začela v poletnih mesecih, končala pa se bo v začetku januarja. Namen plovbe po Atlantiku in Sredozemlju pa je dvojni, saj po eni strani predstavljajo brazilsko mornarico in državo v najlepši luči, po drugi strani pa izvajajo tisto najpomembnejše – mladim mornariškim kadetom predstavijo življenje na morju. 

Večina je šolanje zaključila v zadnjem letu, svoje teoretično znanje pa morajo tako preleviti v praktično življenje na ladji z vsemi pomanjkljivostmi in tegobami. Naj bo to vreme, pandemija, logistične težave, vsakdanje vzdrževanje ladje, kadeti so tisti, ki bodo pod budnim očesom izkušenih mornarjev morali končati misijo. 

Bodoči častniki so nas na ladji sprejeli z veseljem, saj je pandemija omejila pomembno nalogo, in sicer predstavljanje Brazilije v najlepših očeh. 

Na krovu so tri različni tipi kadetov - mornarica, marinci in logistika, če nekoliko poenostavimo zadeve. A kljub različnim nalogam morajo vsi, z majhnimi razlikami, vedeti večino nalog, ki so potrebne za upravljanje z ladjo. Kot se za častnike seveda spodobi. 

Ladja Brasil je bila narejena na osnovi fregate tipa Niterói, kot šolska ladja pa ima več predavalnic, večje prostore za razlago in nima vsega orožja, kot imajo prave fregate. Že od začetka je bila narejena kot kalilnica kadetov v prave mornarje, zato ima lahko več kot 200 kadetov na enkrat in vsi dobijo enako kakovostno izobraževanje, saj imajo poleg učilnic tudi več prostorov za urjenje v boju, z vsemi instrumenti in recimo učilnice za navigacijo. 

Na tokratni plovbi je na ladji 33 častnikov, 101 član posadke in 181 kadetov, tudi tujci, ki so povabljeni, se pridružijo na plovbi in se učijo pod enakimi pogoji kot njihovi brazilski kolegi. Kapitan Marcelo Do Nascimento Marcelino pravi, da je posadka izvrstna in da učenje poteka po načrtih, poveljnik ladje pa bo eno leto, saj je takšna tradicija pri poveljevanju šolskih ladij v brazilski mornarici. 

Sam pove, da se je življenje na ladji precej spremenilo, a hkrati ostaja enako, kot je bilo že stoletja. Sam je v mornarico stopil pred več kot dvema desetletjema in takrat so bili kontakti z družino omejeni. Spominja se še pisanja pisem, ki jih je nato pošiljal v Brazilijo, današnji kadeti pa imajo veliko več možnosti, da ostanejo v kontaktu, saj je internetna povezava vedno na voljo. 

Kadete posadka veliko uči v posebnostih navigacije, kot jo mornarji poznajo že stoletja. Sekstant, zemljevidi in druga tehnična oprema je nujna oprema vsakega mornarja in tisti, ki bodo nadaljevali z delom in vodenjem ladij, bodo morali te stare, a preverjene načine, uporabljati ves čas, ko bodo na krovu ladje. 

Kot nam povedo mornarji, je uporaba teh starih tehnologij nujna, saj so kljub temu še vedno vojaška ladja in tudi kasneje bodo delali v brazilski mornarici. Na GPS ali druge ponudnike satelitske navigacije se namreč ne morejo vedno zanašati, saj se lahko pokvari oprema, lahko ga tudi nasprotna stran izklopi – "zemljevidov in smeri neba pa ne morejo." 

Kadeti bodo v času na ladji spoznali več stvari, prva je splošen del, kjer je obvezna navigacija, vodenje, tehnologija in podobni sistemi, nato pa se bodo nekateri bolj specializirali. Eni bodo bolj podrobno spoznavali navigacijo, drugi elektronsko bojevanje, spet nekateri sonar ali pa vremenske razmere.

Sama odločitev za posamezne smeri je odvisna od potreb brazilske vojske, a kot je povedal kapitan, je ena največjih prednosti ladje Brasil v tem, "da imamo v posadki pripadnike vseh smeri, ki jih lahko izberejo kadeti v mornarici. Tako spoznajo prednosti, podrobnosti in posebnosti njihovih specializacij. Ne smemo pozabiti na osebni stik, ki ga kadeti s tem dobijo, ali pa so dobri v določenem delu in ga lahko boljše razvijejo." 

"Ladja je stara gospa, a je za nas še vedno nepogrešljiva," pove kapitan in doda, da bo na morju lahko še vsaj 10 let. Prvič je zaplula leta 1983, v uporabo pa je prišla leta 1986 in tokratna plovba po Atlantiku je 35. po vrsti. 

Na ladji Brasil se je od leta 1986 izurilo že več kot 2000 kadetov, opravila je več kot milijon navtičnih milj in je obiskala več kot 120 pristanišč na petih kontinentih. Sama izbira plovbe se opravi v admiraliteti v Riu De Janieru, ta pa rotira. Če so eno leto obiskali Evropi, bodo verjetno naslednje leto države v Južni Ameriki ali pa Afriki.