Potop v ledeno vodo: pogum ali norost?

V zraku tri stopinje Celzija, v vodi le stopinja več. A to ni ovira za Klavdijo, Dejana, Majo, Uršo, Vesno in druge, ki leže na travniku predihavajo in se pripravljajo na svojo tedensko rutino –potop v ledeno mrzlo Kamniško Bistrico. Pokriti z odejami, svoje obraze nastavljajo jutranjemu soncu. Med njimi se veselo sprehajata dva psička. 

"S potopi v mrzlo vodo sem začela po neki težki življenjski preizkušnji in to mi je zelo pomagalo pri soočanju s tem. Zdaj to prakticiram že tri leta," pove Vesna. Kot pravi, ji pomaga tako fizično kot psihično. "Nekako te postavi v center, lažje in z večjim veseljem greš v življenje. Na kakršno koli težavo naletiš, lažje vidiš svojo realnost in narediš določene korake v življenju." 

Klavdija se je skupini pridružila oktobra lani. "Že kakšno leto prej se je v meni kuhala neka želja po prvinskosti. Sam element vode me zelo pritegne in želela sem si, da bi se lahko nekako povezala z njo, se potopila vanjo ne glede na letni čas. Seveda je bil šok prvič, ko sem stopila v vodo, ampak nas je trener pripravil – vedela sem, kaj pričakovati in kako se odzvati. To mi je prineslo neko zaupanje v moje telo, da bo vse dobro in da se bom potem bolje počutila," pripoveduje. 

Zdaj prihaja vsak teden, tudi doma redno predihava in se tušira z mrzlo vodo. "Občutki so vsakič drugačni, noben potop ni enak drugemu. Včasih so evforični, včasih čutim olajšanje, odvisno od tega, v kakšnem stanju sem tisti dan. Voda je ves čas enaka, morda minimalno spreminja temperaturo, spreminja pa se moje notranje stanje – kakšna bom prišla ven, je odvisno od tega, kakšna sem šla notri. V splošnem pa mi to početje daje večji mir, stabilnost, prizemljenost in tudi vitalnost. To me tudi motivira, da vsak teden prihajam v to čudovito okolje." 

'Ko pridem ven, sem kot prerojen'

Po slabih 20 minutah izvajanja dihalnih vaj skupina začne slačiti bunde in druga oblačila, na sebi obdržijo le kopalke. Molče se sprehodijo po stopničkah nekaj metrov do tolmuna, odložijo brisače in odločno zakorakajo v vodo. Nekateri hitreje, drugi počasneje, s kapami na glavi ali brez, prav vsi pa v bistro zeleno vodo potopijo celo telo. Za nekatere nepojmljivo, za druge občudovanja vredno, ko skoraj pet minut v tišini nepremično stojijo v vodi in se osredotočajo zgolj na dihanje. 

"Poskušam se čim bolj sprostiti, sprazniti glavo, samo dihati in si predstavljati, kako me neka toplota greje od znotraj navzven. Bolj prazno glavo imaš, bolj se prepustiš, lažje je," pripoveduje Dejan, ki pride prvi iz vode pred naš mikrofon. V vodo je šel po mesecu dni premora, zaradi česar je bilo tokrat malo težje, pravi. Rdeča črta na njegovih prsih jasno kaže, do kam mu je segala voda. A kar je najbolj zanimivo, Dejana čisto nič ne zebe. "Trenutno ne. Čutiš neko vročino, ki prihaja iz notranjosti telesa. Me bo pa začelo zebsti čez par minut, ko se bo telo začelo segrevati," pojasni. Na vprašanje, kako se počuti, pa: "Ko pridem ven, sem kot prerojen, bolj svež, večji fokus imam, v bistvu se resetiram. Ves stres dam iz sebe in potem je veliko lažje priti skozi dan in skozi teden." 

"Kakšen dan je lažje zabresti v vodo, drugi dan pa težje. Sama imam še vedno vsakič nekaj mentalnega odpora, preden grem notri, ukvarjam se s tem, ali mi je tega treba, sploh pozimi, ko se je treba sleči, ampak ker imam toliko izkušenj in vem, kako se bom potem dobro počutila, mi to da motivacijo, da spet grem. Je vredno," pojasni Urša, ki tuširanje in kopanje v mrzli vodi prakticira že kakšno leto. Kmalu je namreč začela opažati blagodejne učinke. "Enkrat do dvakrat mesečno sem imela migrenske glavobole, ki so zaradi dihanja in mrzle vode praktično povsem izginili. Tudi sicer občutim, da sem manj bolna, da je moje telo bolj vitalno, manjkrat se me lotevajo prehladi. Velik pa je tudi psihični del, saj ko enkrat premagaš mentalne odpore in greš v mrzlo vodo, ti to da zelo lepo popotnico za naprej. V marsikateri stresni življenjski situaciji opažam, da se znam prej umiriti, osredotočiti, da imam več poguma, ker imam neko zavedanje, da sem sposobna premagati svoje strahove in omejitve."

"Takoj na začetku je malo krize, kaosa, ker preveč razmišljaš, potem pa, ko se osredotočiš na dihanje v trebuh in na to, da se povezuješ z naravo, pa postaja čedalje bolj toplo. Potem te obsije še sonce in kmalu pozabiš, da te je sploh zeblo. Ko prideš ven, pa so občutki zelo dobri, veš, da bo tvoj dan bolj umirjen," pa opisuje Maja. Pred nami stoji v kopalkah, ovita v brisačo, na glavi pa ima kapo. Kakšen je sploh smisel tega, jo vprašamo. "Čez glavo gre največ toplote ven in kapa te zaščiti, da jo malo zadržiš," pojasni nasmejano. Tudi ona je opazila, da ji vaje, ki se jih je naučila tukaj, koristijo tudi sicer v življenju. 

Ledeni – mož, ki mu je bilo poslanstvo položeno v zibelko

Vsem našim sogovornikom je skupno, da so se na potope v mrzli vodi pripravljali na delavnicah pri Emilu Ledenku. Ta primerjave z nizozemskim ekstremnim športnikom Wim Hofom sicer ne mara, saj stvari počne veliko bolj umirjeno, se je pa, priznava, od "Ledenega moža" veliko naučil. Ledenka je ta metoda pred šestimi leti rešila iz krempljev hude oblike artroze kolkov, ki so jo spremljale močne bolečine, in na glavo postavila diagnozo zdravnikov, da se mu bo stanje le še slabšalo. Vedel je, da mora najti in odpraviti vzrok za svoje težave. 

"Bil sem obetaven nogometaš, ki se je zlomil pod pritiski. Uradna medicina mi je ponudila tablete ali operacijo, a sam tega nisem hotel, saj verjamem, da če ne odpraviš vzroka za neko stanje v telesu, se ti bo prej ali slej pojavilo v neki drugi obliki ali na drugem mestu. Če bi se to zgodilo, midva danes ne bi sedela tukaj. Bolečina je bila moja motivacija, moje vodilo, da sem začel raziskovati," pripoveduje. Poleg tega je bil takrat v fazi iskanja samega sebe, nezadovoljen in željan sprememb. "Vedel sem, da moram nekaj spremeniti. Navade oblikujejo naše življenje – če hočemo kaj spremeniti, moramo spremeniti navade oz. način življenja in ne iskati nekih instantnih rešitev." Zapustil je varno zavetje redne službe in se podal v neznano – v raziskovanje dihanja in kopanja v hladni vodi, s čimer se mu je zdravstveno stanje do danes izboljšalo za 80 odstotkov, pravi. Odločen je, da bo prišel dan, ko bo na 100 odstotkih. 

Pred štirimi leti je svoje znanje začel predajati naprej in do danes je imel že več kot 2000 tečajnikov. "K meni pridejo ljudje, ki bi radi v življenju nekaj spremenili, ker niso zadovoljni s seboj, s službo, z odnosi, ne vedo, kaj bi, imajo kup strahov, predsodkov ... Ali pa ljudje, ki imajo neke zdravstvene izzive, ki bi jih radi ublažili ali pozdravili. To so ljudje vseh profilov, od osmih let, kolikor je bil star najmlajši, do 81 let, kolikor je imel najstarejši, moški, ženske, športniki, pevci, plesalci, igralci, hišniki, direktorji ..." našteva. Na delavnicah jih uči pravilne priprave na vstop v mrzlo vodo – to zajema teorijo, različne dihalne tehnike, pa tudi zvočno kopel, ki ljudi še dodatno sprosti. "Potop v vodo je samo še bonus na koncu, kakih pet odstotkov celotne zadeve," pojasnjuje. 

'Voda ti utiša misli'

Pri pripravi ni pomembno, katero dihalno tehniko uporabimo, pomembno je, da vse delamo zavestno in da smo prisotni, poudari. "Zavestni dih nas v trenutku vrže v stanje prisotnosti. Ko si prisoten, povezan z dihom in s seboj, so procesi aktivirani. Kri iz udov gre v predel trupa, žile se skrčijo, predel trupa se od znotraj zapre in telo rahlo dvigne temperaturo, da zavaruje notranje organe. Vedno se vse vrti okoli fokusa na dihanje, v vodi se ne pogovarjamo, naše misli niso pri službi. Voda ti dobesedno utiša misli. Ta notranji ogenj, ki se zbudi, potem dela še nekaj časa, ko se oblečemo in telo svoj proces zaključi." 

Takšno početje ima po njegovih besedah ogromno koristi. "Okrepi se imunski sistem, dvigne se odpornost, nevtralizira se stres, zmanjšajo se vnetja v telesu, pospeši se okrevanje po telesnih naporih, boleznih in poškodbah, ljudje imajo več energije, boljši spanec, boljše splošno počutje, boljšo samozavest, samopodobo ... Kup stvari, ki se začnejo v glavi in se skozi ta proces podprejo tudi telesno. Zakaj je to koristno? Med tem procesom se v telesu sproščajo endorfin, serotonin, dopamin, melatonin, kanabinoidi, kortizol – stresni hormon – pa se nevtralizira. Na ta način se v telesu vzpostavi hormonsko ravnovesje. Spremeni se telesna biokemija, telo postane bolj alkalno, ker celice dobijo več kisika, okrepi se ožilje. Dejansko lahko spreminjamo svojo notranjo biokemijo in to je nekaj neverjetnega!" navdušeno našteva. 

'Ljudje nas vidijo kot norce, ker ne razumejo'

Kljub temu, da ima namakanje v ledeni vodi dolgo brado in v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljeno, pa veliko ljudi še vedno dvomi v to početje. Nekateri imajo "pingvine" za pogumne, drugi za nore. "V resnici smo oboje," odgovarja Ledenko. "Za tako stvar moraš biti malo nor in potrebuješ veliko poguma. Že to, da premagaš odpor, ki se pojavlja v odnosu do mrzle vode, ki ima le štiri stopinje Celzija, ker je ta ne glede na izkušnje vedno prisoten! Iz tega vidika je ščepec poguma vedno potreben. Gledati nekoga v kopalkah v ledeni vodi se ljudem zdi ekstrem, to je za človeški um nepojmljivo, ampak gre samo za pomanjkanje znanja. Ljudje nas vidijo kot norce le zato, ker ne razumejo procesov, ki potekajo v ozadju. Ko pa enkrat razumeš filozofijo procesov v organizmu, ki se odvijajo s pomočjo pravilnega dihanja, ugotoviš, da je to popolnoma normalen proces, da so to ljudje uporabljali že od nekdaj in da telo to zmore, potem smo daleč od tega, da bi bili nori!" 

Zdravniki potope v mrzlo vodo odsvetujejo ljudem s srčnimi težavami, po kapeh, infarktih, ljudem z epilepsijo in visokim pritiskom, a Ledenko pravi, da je na delavnicah imel kar nekaj takšnih ljudi, pa se nikomur ni nič zgodilo. "Gre za to, v kaj verjameš, kakšne so tvoje misli. Ti ljudje so bili prepričani v ta korak, prišli so k meni, vse je bilo v redu, večina zdaj to redno prakticira in se bolje počuti. A tukaj je težko biti pameten – človek mora začutiti, da je to zanj. Če je strah premočen, je bolje, da ne pride!" 

Tudi če bi se nekdo tega lotil brez pravilne priprave in v sam proces ne bi verjel, ne bi delovalo. "Če bi se nekdo vrgel v Bistrico ali Sočo s prepričanjem, ki ga ima večina ljudi, da se lahko prehladi, obstaja kar velik odstotek možnosti, da bi se mu to zgodilo. Ker bi se telo odzvalo na misli."

Ko um premaga materijo

Treba je razumeti, še doda, da se nobene stvari ne smemo lotiti na silo, z nekim dokazovanjem, ampak je ključ v zavedanju procesov v ozadju, kar popolnoma spremeni dojemanje. "Mrzla voda je zelo stresna za telo, a gre za kratkotrajen stres, na katerega se telo hitro prilagodi. Voda se odziva na naše misli, čustva, to, kar smo, kar čutimo in kar oddajamo v tem hipu. Voda le krepi občutke, ki so že v nas. Če bomo šli v vodo na silo, bo voda še okrepila te občutke, nas še bolj stisnila, zagrabila, ščipala ... Če razumemo filozofijo, kako se voda odziva na misli in čustva in gremo notri nežno, mehko, z občutkom, potem bo voda krepila te občutke. Voda samo zrcali, kje se nahajamo v tem hipu. Poanta ni v vodi, ampak v nas." 

Gre za t. i. "mind over matter" (um nad materijo, op. p.), ko um premaga materijo, se telo odziva drugače. Podobno je s hojo po žerjavici, še pojasni Ledenko. "Priprava na žerjavico je zelo podobna. Tam sicer ni toliko dihalnih vaj, je pa pri obeh ekstremih poudarek na tem, da se utiša um, da se povežemo s sabo in verjamemo, da to zmoremo. Ko um dela pravilno, potem lahko stopimo prek materije." 

Ledenko, ki se sicer rad "pocrklja" tudi z vročim tušem, je do danes pomagal že številnim ljudem, tudi največjim dvomljivcem in tistim, ki so bili prepričani, da v mrzlo vodo nikoli ne bodo mogli stopiti. Prav vsi so navdušeni, ko uspejo premagati svoj strah in to potem tudi redno počnejo, pravi. Sporočila zahvale se ga še vedno dotaknejo, saj takšnega odziva ni pričakoval. "Ključno je, da ljudje prepoznajo svoj potencial, svojo moč, da prevzamejo odgovornost za zdravje in počutje v svoje roke in nehajo to prelagati na druge. Radi bi bili svobodni, a niso pripravljeni prevzeti odgovornosti, svoboda pa zahteva odgovornost. Ljudje smo močni, sposobni, imamo potencial, samo treba je narediti nekaj v tej smeri," zaključi svojo pripoved. 

Vsem, ki se spogledujejo z idejo, da bi se nekoč tudi sami potopili v ledeno vodo, polaga na srce, naj se tega nikakor ne lotijo sami, pač pa naj poiščejo nekoga z izkušnjami. "Ni treba, da sem to jaz. Poiščite nekoga, ki vas bo pravilno popeljal skozi ta proces, potem pa lahko vsak dela sam."