Izjemno življenje princa Filipa: od poveljevanja do moža kraljice

Princ Filip. 99-letni mož britanske kraljice Elizabete II., a ne le to. Filip je bil veliko več kot le mož ene najbolj vplivnih žena na svetu. Filip je za seboj pustil bogato zapuščino in spomin na hudomušnega možakarja, ki je bil vedno brez dlake na jeziku in ki je s svojimi izjavami ter prigodami zabaval vse okoli sebe in ljubitelje kraljeve družine. Neprimerni komentarji o politiki in šale o vsakdanjih stvareh so bili tista esenca, ki jo je princ Filip vedno zagotovil. Ljudje so ga imeli radi. Družina ga je imela rada. In zdaj, le dva meseca pred stotim rojstnim dnem, je princ Filip žal umrl. 

Njegova življenjska vloga ni bila lahka. To ni vloga, ki bi jo lahko zavzel katerikoli moški. Kaj šele moški, ki je bil samosvoj, ki je ljubil spontanost. Princ Filip je vlogo moža britanske kraljice zavzel, kot je verjetno ne bi mogel nihče drug. Nekdo, ki je bil vajen pomorskega poveljevanja in ki je imel močna stališča do številnih tem, je le pet let po poroki pristal na drugem mestu pri svoji ženi. Na prvem mestu je bila monarhija, šele nato on. A vseeno je svojo vlogo odigral popolno. S svojim močnim karakterjem je svoj naziv vojvode in princa nosil s ponosom ter ob vsakem koraku stal ob strani svoji ženi, jo podpiral, ji svetoval in jo brezkompromisno spremljal na svetovnih turnejah.

Ljubezen do morja in mornarice sta ga vodili do Elizabete II.

Princ Filip, ki se je rodil na grškem otoku Krf, je bil od malega povezan z morjem. To se je odražalo tudi kasneje v njegovem življenju. Ko je bil star 12 let, so ga starši poslali v internat v Nemčijo, ki ga je vodil izobraževalni pionir Kurt Hann. Toda Hann, ki je bil Jud, je bil po nekaj mesecih poučevanja mladega Filipa prisiljen pobegniti pred nacističnim preganjanjem. Preselil se je na Škotsko, kjer je ustanovil šolo Gordonstoun, kamor se je prepisal tudi mladi Filip.

Režim na šoli je bil 12-letnemu Filipu pisan na kožo, saj je dajal poudarek samooskrbi. Takrat 12-letni deček je bil že nekaj časa od doma, ni imel stikov s starši in ni imel avtoritete, ki bi ga ovirala pri vsakdanjem pohajkovanju po okolici. Mnogi menijo, da je prav v tem življenjskem obdobju razvil svoj hudomušen in sproščen karakter.

Bolj kot se je približevala druga svetovna vojna, bolj je bil Filip odločen, da si želi vojaške kariere. Želel se je pridružiti kraljevemu vojnemu letalstvu, a ker so njegovi sorodniki po mamini strani imeli dolgoletno tradicijo pomorstva, se je kasneje izobraževal na pomorskem kolidžu v Darthmounthu. Ko je obiskoval univerzo, sta si okoliš in prostore v času njegovega študija prišla ogledat Jurij VI. Britanski in kraljica Elizabeta. Takrat so Filipa zaprosili, če bi v času ogleda univerze lahko popazil na nuni hčerki, princesi Elizabet in Margaret.

Filip je svojo bodočo ženo spoznal, ko je bilo tej le 12 let. Kot pričajo zapisi iz tistega časa, naj bi se Filip pred princesama hudo postavljal in važil, odločna 12-letnica pa naj bi nanj naredila zelo dober prvi vtis.

V času šolanja se je Filip izkazal za izjemnega študenta, saj je bil leta 1940 najboljši v svojem razredu, kasneje pa je prvič sodeloval v vojaški akciji v Indijskem oceanu, piše BBC. Kasneje je prestopil na bojno ladjo HMS Vailant v sredozemski floti, kjer je bil omenjen kot sodelujoči v bitki pri rtu Matapan leta 1941. Kot častnik ladijskih reflektorjev je imel odločilno vlogo v tej nočni akciji. "Našel sem novo ladjo, ki se je pojavila na sredini vsega. Nato pa je praktično izginila pod salvami 380-milimetrskih topov," je leta 2014 povedal v intervjuju. Do leta 1942 je bil eden mlajših poročnikov v britanski mornarici.

Zaroka z eno in edino, bodočo kraljico

Ves čas bojevanja na vodi si je postavni Filip dopisoval z britansko princeso Elizabeto. Večkrat je bil tudi povabljen v Buckinghamsko palačo na katero od prireditev kraljeve palače, tako da sta se z Elizabeto redno srečevala.

Po enem od teh obiskov je Elizabeta na božično noč leta 1943 na svojo toaletno mizo, ob kateri se je urejala, postavila fotografijo Filipa v mornarski uniformi. Njuna ljubezen se je razvijala, čeprav so zvezi nekateri dvorjani nasprotovali, eden od njih je Filipa opisal kot 'grobega in nenavadnega'. Karkoli je že to pomenilo, Elizabete od njenega princa ni odvrnilo nič. Leta 1946 je Filip kralja Jurija prosil za roko njegove starejše hčerke.

A še preden je bila lahko zaroka javno naznanjena, se je moral princ odpovedati grškemu državljanstvu. Postal je britanski državljan, se odpovedal očetovemu priimku in prevzel maminega, ki je bil zdaj  že prilagojen angleškemu jeziku – Mountbatten. Dan pred poroko je kralj Jurij VI. Filipu podelil naziv njegovo kraljevo visočanstvo, zjutraj na poročni dan pa je bil imenovan za vojvodo Edinburškega, grofa Merionethsega in barona Greenwicha.

Poročila sta se 20. novembra 1947 v londonski katedrali Westminster Abbey. Poroka je bila, kot jo je takrat opisal Winston Churchill, 'eksplozija barv v času sive povojne Britanije'.

Zaradi smrti kralja Jurija VI. ob pomorsko kariero

Po poroki se je vojvoda z družino preselil na Malto, kjer bi Filip, Elizabeta in njuni otroci lahko živeli povsem normalno življenje katerega koli člana vojske oziroma mornarice.

Njun sin, princ Charles, se je leta 1948 rodil v Buckinghamski palači, njuna hčerka Anna je prišla dve leti kasneje. Leta 1960 sta dobila še sina Andrewa in 1964 princa Edwarda. 

2. septembra 1950 je dosegel ambicije vsakega mornariškega častnika, ko je bil imenovan za poveljstvo šalupe HMS Magpie. A njegova sijoča mornariška kariera ni trajala dolgo. Leto in pol kasneje se je zdravje kralju Juriju VI. tako poslabšalo, da je se je Filipova družina preselila nazaj v London, saj je Elizabeta morala biti ob očetu. Prevzeti je morala vse več kraljevih dolžnosti in ob sebi je potrebovala podporo moža.

Filip je nato julija 1951 dokončno zapustil mornarico in se na to pozicijo ni nikoli več vrnil. Vojvoda ni bil človek, ki bi imel kakršnakoli obžalovanja v življenju, piše BBC, a je v enem od svojih kasnejših intervjujev priznal, da mu je žal, da ni mogel nadaljevati svoje kariere v mornarici.

Leta 1952 sta se Elizabeta in Filip odpravila na turnejo po državah Commonwealtha, ki sta ga prvotno načrtovala kraljica Elizabeta in kralj Jurij VI.

Elizabeti je novico, da je kraljica, moral povedati ravno Filip

Medtem ko sta bila zakonca v Keniji, je odjeknila novica, da je kralj George VI. umrl. Bolehal je za rakom na pljučih, zanj pa je bil usoden krvni strdek. Prav Filip je moral Elizabeti sporočiti žalostno novico in ji ob tem povedati, da je od tistega trenutka dalje kraljica Združenega kraljestva. Kot je kasneje povedal, je bil to zanj eden najtežjih trenutkov. Tudi Filipov prijatelj je medijem povedal, da se je v tistem trenutku vojvoda počutil, kot da je 'polovica sveta padla nanj'.

Prikrajšan za pomorsko kariero si je zdaj moral ustvariti novo vlogo v življenju. Elizabetino kraljevanje je zdaj vse to postavilo pod vprašaj. Bližalo se je kronanje Elizabete II. in kraljevi nalog je razglasil, da bo princ Filip vedno pomemben člen kraljevine, da pa nikoli ne bo imel nobenega ustavnega položaja. Vojvoda je bil sicer poln idej, kako modernizirati zastarelo monarhijo, a njegov glas ni bil nikoli slišan.

'Sem edini človek v državi, čigar otroci ne bodo nasledili njegovega imena. Saj nisem ameba!'

In čeprav uradno ni imel nikakršne pravice o odločanju pri kraljevini, naj bi bil on tisti, ki je doma, za štirimi stenami, nosil hlače. Predvsem pri vzgoji štirih otrok. A tudi tu se je vmešala monarhija, saj Elizabeta ni dovolila, da bi njuni otroci nosili njegov priimek Mountbatter, temveč je vztrajala pri svojem, Winsdor. 

"Sem edini človek v državi, katerega otroci ne bodo nasledili njegovega imena. Saj vendar nisem ameba!" je dal takrat jasno vedeti prizadeti vojvoda in nekdanji poveljnik mornarice. Kot starš je bil Filip sicer zelo strog, oster in neobčutljiv za njihove solze, pritoževanja. Verjel je v strogo vzgojo. O tem je govoril tudi Jonathan Dimbleby, ki je za televizijo pripravil biografijo o princu Charlesu. Kraljičin najstarejši sin naj bi večkrat jokal zaradi očeta, njun odnos pa nikoli ni bil lahkoten in zabaven.

Filip je vztrajal, da se mora njegov sin princ Charles izobraževati na stari šoli Gordon, kjer naj bi utrdil svoj nežni karakter. Charles je šolo sovražil, nenehno je bil nadlegovan od sovrstnikov in brez prestanka se mu je tožilo po domu. Očetova stališča so bila zanj prehuda, Charles se je kot otrok velikokrat počutil zelo osamljenega. Njegov oče je bil že v zgodnjih letih prisiljen zgraditi samozavest, zato nikoli ni razumel, da niso vsi ljudje tako močni, kot je on.

Princ Filip je od nekdaj verjel v moč duha in telesa, zato je tudi javno spodbujal mladino, naj se giblje, naj šport postane njen vsakdan. "Če lahko dosežete, da mladi uspejo na področju katerekoli dejavnosti, se bo občutek uspeha razširil tudi na druga področja njihovih življenj," je za BBC povedal v času Charlesovega najstništva.

Najprej poziral z mrtvim tigrom, nato postal predsednik Svetovnega sklada za divje živali

Princ Filip je bil strasten zagovornik prosto živečih živali in okolja na splošno, čeprav je leta 1961 razburil javnost s smrtjo tigra v Indiji. Tega je namreč ustrelil sam. Objava fotografije, na kateri so ustreljen tiger, princ Filip in vsa njegova delegacija, pa je zadevo samo še poslabšala.

Kasneje so se stvari izboljšale, saj se je zavedal svojega vpliva, zato se je odločil za sodelovanje s Svetovnim skladom za divje živali in postal tudi prvi predsednik te organizacije. "Mislim, da je čudovito, da imamo na tem planetu toliko raznolikih bitij, ki so medsebojno odvisna," je za BBC povedal takrat: "Mislim tudi, da bi morali ljudje, če že imamo moč odločanja o življenju in smrti, s tem ravnati bolj previdno, z moralnim občutkom. Zakaj bi nekdo izumrl, če to ni potrebno?"

Izjave brez razmisleka, so ga zaznamovale

Princ Filip je vedno kazal navdušenje nad spoznavanjem tujih kultur in njihovih ljudi. A ravno med temi obiski je nemalokrat okrnil svoj ugled elegantnega gospoda, ki je poročen z britansko kraljico. Mnogi so težnjo po odkritosti razumeli kot drznost in prav ta drznost ga je včasih spravljala v težave. 

Eno najbolj kontroverznih izjav je izrekel leta 1986, ko je britanskim študentom na Kitajskem rekel: "Če boste predolgo ostali tukaj, boste vsi imeli poševne oči." Leta 2004 pa je poslovneža, čigar predniki so bili aborigini, vprašal, če se še vedno ometavajo s kopji, kot pred leti.

S sinom Charlesom v hladnih odnosih, princesi Diani v veliko podporo

A čeprav je prav zaradi svojih hudomušnih izjav, ki so kraljici Elizabeti zagotovo povzročale sive lase, deloval sproščen in zabaven, je bila slika princa Filipa v očeh njegovega sina, princa Charlesa, povsem drugačna. Nista se razumela že od Charlesovega zgodnjega najstništva. Filip si je za sina želel, da bi bil bolj hraber, manj čustven in manj zadržan, zato je bil do njega zelo strog. 

Napetost med njima je še bolj narasla leta 2014, ko je imel britanski novinar Jonathan Dimbleby na televiziji poglobljen portret o Charlesu, v katerem je princ tudi prvič javno spregovoril o svoji prvi ljubezni Camilli Parker ter o prvi ženi, princesi Diani. Charles je javno povedal, da ga je oče silil v zakon z Diano.

A vendar je bil v času ločitev svojih otrok vojvoda Filip veliko bolj razumevajoč, kot je deloval takrat po tem intervjuju. Menda je bil do svojih treh otrok (princ Charles, princesa Anne in princ Andrew), ki so se ločili, izjemno potrpežljiv, z njimi se je pogovarjal, zakaj se je to zgodilo, ukvarjal pa se je tudi s čustvi zakoncev, tudi princese Diane.

Čeprav je bil v javnosti vedno zadržan kar se tiče osebnih zadev, je javnost njegovo mehkejšo plat spoznala leta 2007, ko so bila objavljena pisma, ki sta si jih izmenjala vojvoda in njegova nekdanja snaha, princesa Diana. Filip je v pismih pokazal veliko podporo princesi z zlomljenim srcem.

'Ne morem se spremeniti'

Princ Filip je bil močan, samostojen človek, ki se je znašel v središču britanske družbe. Bil je naravni vodja, vloga pa ga je silila na drugo mesto. Človek z borbenim temperamentom, ki je pogosto občutil nelagodje zaradi občutljivosti svojega položaja. "Mislim, da sem svojo vlogo odigral kar se da najboljše," je povedal nekoč za BBC: "Ne morem se kar naenkrat spremeniti. Ne morem spremeniti stvari, ki jih delam, ne morem spremeniti stvari, ki me zanimajo ali kako na stvari reagiram. To preprosto ni moj stil."

Upokojitev in večna podpora kraljici

Vojvoda edinburški se je javno upokojil avgusta 2017 po več desetletjih javne podpore svoji ženi, kraljici. Buckinghamska palača je takrat objavila, da je v vseh svojih letih služenja domovini in ženi imel 22.219 zasebnih dogodkov.

Filip je svoj položaj uspešno uporabil, da je močno prispeval k britanskemu življenju in pri tem igral vlogo, da je na vsak način pomagal monarhiji, kako se sprijazniti s spreminjajočimi se družbenimi stališči v preteklih letih. Njegov največji dosežek je bila vsekakor podpora svoji ženi v dolgih letih njene vladavine. Kot je nekoč povedal nekemu biografu, je bila njegova naloga 'zagotoviti kraljici, da lahko kraljuje'.

A svojo ljubezen in hvaležnost je Filipu izkazovala tudi njegova žena. Na praznovanju zlate obletnice njune poroke se je kraljica z besedami poklonila svojemu izbrancu, ki ga je spoznala pri rosnih 12 letih: "Je nekdo, ki komplimentov ne sprejme zlahka. Je pa bil v vseh teh letih moja moč. In jaz ter njegova celotna družina ter številne druge države mu dolgujemo veliko več, kot bi kdajkoli sam zahteval."