Svetovni fenomen: Podzemna nebesa, ki jih lahko doživimo le v Sloveniji

Medtem ko jamski vlakec z obiskovalci začne potovanje skozi najbolj znano slovensko podzemno jamo, vznemirjenje narašča. Veličastni prizori stalagmitov in stalaktitov, ki se mestoma zableščijo, obetajo posebno doživetje. Kmalu se jim tu in tam pridruži svetloba prazničnih luči, ki podraži obiskovalce, dokler ne zdrsimo mimo prvega prizora živih jaslic, ki se razprostirajo na kar petkilometrskem odru. Končno prispemo in se odpravimo božični čarovniji naproti. Premikamo se po podzemni poti, kjer nas čaka pravo razvajanje za dušo. 

V predstavi je več kot 100 nastopajočih; igralcev, pevcev, instrumentalistov in plesalcev. Med njimi so vrhunski pevci, letos je to mednarodna zasedba iz Slovenije, Italije in Japonske. Pridružujejo pa se jim nastopi številnih mladih glasbenih upov, njihovi glasovi vodijo skozi 18 biblijskih prizorov. 

Najprej ob vznožju Velike gore zadoni The Lord's Prayer iz glasilk italijanskega opernega pevca Ivana Defabiana. Medtem ko tu in tam na nas pade kakšna kapljica, ki poskrbi za avtentično izkušnjo podzemnega sveta, nam zaigrajo in zapojejo angeli, pastirci, Marije, Jožefi, kralji, vojščaki ...  Slovenska operna pevka Anea Mercedes Anžlovar dvorano napolni s pražnjo Ave Mario, ki jo zapoje na Gori v Postojnski jami: "Moj izziv je, da bi se s svojim petjem nekako poklonila tej veličastni naravni dvorani."  Slišimo pa lahko tudi japonsko operno divo Sumiko Kanazawo. Seveda božiča ni brez ponarodele Glej, zvezdice božje in Svete noči, ki odmevata v vsej svoji lepoti in zaokrožita praznično vzdušje. 

Čeprav v bibličnem svetu podzemlje asociira na pekel, je pri živih jaslicah v jami perspektiva povsem drugačna. "Mi rečemo, da so to podzemna nebesa, lahko tudi obrnemo to percepcijo, konec koncev lahko rečemo, da se je tukaj življenje začelo," pove predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.  "Nadzirati tako dolgo pot ogleda ni enostavno. To so priprave, ki potekajo od septembra pa do zadnjega dne. Vsako leto se nekaj spremeni, predvsem pa so naše izkušnje neprecenljive, scenaristi dobro pripravijo 18 svetopisemskih prizorov in to je tisto, kar ljudje v uri in pol enostavno začutijo. Da so sami del predstave, pa čeprav se neprestano premikajo," pripoveduje Batagelj. 

Letošnja tematika ohranitev narave 

Žive jaslice v Postojnski jami imajo dolgo tradicijo – letos so že 34. – in tudi po svetu žanjejo pozornost. Letošnja tematika je ohranitev planeta, narave. "Za letošnje žive jaslice smo se ozrli na planet kot na celoto. Ohranjati planet zdrav, skrbeti za podnebno vzdržnost pomeni tudi to, da v istem trenutku skrbimo za jame. Kajti vse slabo, kar človek naredi na površju, konča v jamah. Globalno segrevanje sega tudi v naše jame. Če se segreva planet, se segrevajo tudi jame. Kar pomeni, da je življenjsko okolje za ves živi svet drugačno, to pa zagotovo ni dobro," pravi Batagelj. In zakaj so letošnje žive jasli še posebej posebne? Kot odgovarja Batagelj: "Tako kot so vsako leto zelo posebne, nam je to uspelo tudi letos. Predvsem zaradi nastopajočih in izjemno bogate kostumografije. Predvsem se nam je posrečilo ujeti ta glas vseh nastopajočih, da delujejo, čeprav na različnih točkah, kot celota. Zelo harmonizirani so tudi inštrumenti. So naravnost fantastični. Konec koncev vsako leto dodajamo tudi nove inštrumente. Vsako leto težimo k presežnikom. In ker sem jih že veliko videl, mislim, da nam tudi letos to uspeva."

 Posebno doživetje tudi za nastopajoče: 10 stopinj Celzija, kapljanje, edinstvena akustika

Da so del te zgodbe, so ponosni tudi nastopajoči. Večinoma gre za slovenske mlade upe, ki se z veseljem priključijo predstavi, saj je akustika v jami res edinstvena. Hana, čelistka v prizoru o varovanju kmečkega prebivalstva, pove, da je lepo biti del tega dogodka. Enakega mnenja sta tudi Vasja, ki igra boben v prizoru o popisu kmečkega prebivalstva, in Alja, angel, ki igra na flavto. 

Nastopanje v jami je je specifično. Igralci tam preživijo približno šest ur pri 10 stopinjah Celzija, visoki stopnji vlage, kapljanju, igra odmeva ... Upoštevati morajo strog jamski bonton in se zavezati k odgovornemu vedenju do naravne dediščine. In kaj je največji izziv za nastopajoče? 

Kot pripoveduje trojica, je ob teh temperaturah malce neugodno v kostumih, včasih jih zebe, te razmere niso najbolj prijazne do instrumentov, a za takšen dogodek se splača potrpeti, so složni. Zaradi reflektorjev slabo vidijo obiskovalce, zato so razvili posebne taktike, da vedo, kdaj morajo začeti s prizori. A kot povedo, začutijo vzdušje, biti del te predstave pa je za glasbenika res posebno doživetje. 

(Ne)varna mesta: za varnost skrbno poskrbijo 

Dogodek v podzemlju brez povezave WI-FI, brez enostavnega dostopa na površje je velik logistični zalogaj, hkrati pa se ustvarjalci zavedajo, da je za ustvarjanje božičnega čarobnega vzdušja pomemben vsak detajl. Pet pevskih in pet inštrumentalnih nastopov, plesne točke, režija, načrtovanje svetlobnih in zvočnih učinkov, posebnih efektov, kreiranje kostumov, kreiranje maske in frizur, priprava terena za nastopajoče v izredno občutljivem in specifičnem okolju, varnostno izobraževanje, prevozna logistika, kostumografija, spremljevalni program, okrasitev parka in koordinacija obiskovalcev – za vse to morajo poskrbeti organizatorji. 

Nekateri  nastopajoči nastopajo na mestih, ki so videti precej nevarna. Zato je varnosti nastopajočih posvečena posebna pozornost. Kot pripoveduje vodja pripreditve Dragan Kiković: "Eden največjih izzivov Živih jaslic v Postojnski jami je zagotavljanje varnosti za naše nastopajoče. Jamsko okolje je zahtevno in specifično, zato moramo skrbno načrtovati vse vidike prireditve, od postavitve odra do poti, po katerih se gibajo nastopajoči in obiskovalci. Vedno si želimo, da bi prireditev potekala brez zapletov in da bi navdušila obiskovalce. Poseben čar ima sodelovanje z lokalno skupnostjo in partnerji, s katerimi smo skozi leta sodelovanja vzpostavili res trdno zaupanje in močne vezi." Kot pove, so na prvi pogled nedostopna mesta v Postojnski jami, na katerih vidimo nastopajoče, iluzija: "Mi poskrbimo za varne odre in poti, po katerih nastopajoči pridejo na sam oder, so vedno iste, vedno enake. In ko se prireditev konča, se prižge bolj bela luč in tako dejansko nastopajoči lahko varno sestopijo." 

Kot pove, same jaslice pričnejo pripravljati kar leto prej na prvih sestankih. Potem sledi več krogov avdicij, bolj intenzivno pa pričnejo v septembru. Sama tehnična izvedba pa traja od novembra. Pa gre kdaj kaj narobe? Kot odgovarja: "Jama je zelo skrivnostna. Vsake toliko nam jo tudi kakšen jamski škrat zagode, predvsem s kakšnim izpadom elektrike in kakšno podobno anekdoto, ampak pač poskušamo biti na pravem mestu ob pravem trenutku in takoj reševati."

Prve žive jaslice prav v Postojnski  jami 

Žive jaslice v Postojnski jami so bile prve žive jaslice v Sloveniji. Prve Žive jaslice v Postojnski jami so bile postavljene leta 1989, Jožef pa ima v letošnjem letu še vedno prvo originalno Jožefovo palico iz leta 1989. Od 14-minutne predstave z 12 igralci na eni lokaciji so Žive jaslice v Postojnski jami skozi leta prerasle v 90-minutni spektakel z več kot 100 nastopajočimi na petkilometrskem podzemnem odru.

Letos si jih je ogledal tudi priljubljeni duhovnik Martin Golob. Kot razloži, je prve jaslice postavil sveti Frančišek Asiški v 13. stoletju. Kot opaža, imamo Slovenci zelo radi to tradicijo jaslic, in veseli ga, da so pod slovenskimi prazničnimi drevesci večkrat jaslice kot darila. Imamo številne razstave in celo muzeje jaslic, našteva. Kot pojasni, jaslice simbolizirajo preprostost svete družine: "Simbolizirajo, kako med nas, takšne, kakršni smo, prihaja bog."  So pa tudi izraz ustvarjalnosti. Za umetnikom, ki jih izdela, stoji cela tradicija, izročilo. Zelo lepo je, da so jaslice še posebej pri srcu otrokom, in ko pridemo pred jaslice, se malce sklonimo – sklonimo pred boga. 

V tem času še spomni, da je danes dosti lažje kupiti stvari kot pa nekomu dati sebe. Optimističen je, da se božično izročilo v modernih časih ne bo spremenilo: "Božič je zelo lep praznik, nežen praznik. Nekateri ga opisujejo, kot da je pravljičen. Sam se tej besedi sicer izogibam, ker to le ni neka romantika, ampak človek ob tem času malce bolj emocionalno vse skupaj doživlja. In to se ne bo kar tako izkoreninilo. Vsebina bo vedno ostala. Smisla se ne da na tako lahek način spremeniti ali pa uničiti," je prepričan Golob.

In kaj bralcem za konec ob božiču sporoča Marjan Batagelj? "Želel bi si, da bi bili tako lepi dnevi, kot so ti božični, 365 dni v letu. Da bi ta mir, ki ga je tako modno izreči, v resnici našli tako v sebi kot navzven. Ker sicer nam tudi vso bogastvo tega sveta ne bo prav nič pomagalo."