Ostro oko strokovnjaka med ponaredki najhitreje prepozna denar

Najstarejši oddelek na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) se ukvarja s preiskavo dokumentov, rokopisov, bankovcev in kovancev. 

Pri preiskavah rokopisov s primerjavo ugotavljajo, ali gre za enakega pisca nekega zapisa ali podpisa. Pri preiskavah dokumentov ne gre samo za identifikacijske dokumente, pač pa za kakršnokoli tiskovino – ugotavlja se pristnost, ali je bilo kaj popravljeno itd ... "Poleg tega smo tudi nacionalni analitski center za preiskave ponarejenih bankovcev in kovancev. Gre za tehnične skupine, ki delujejo v okviru ECB in so v vseh državah, ki imajo evro," pojasni vodja oddelka Nataša Žener.

Dokumentov in rokopisov nam zaradi varstva podatkov ne more pokazati, prinese pa ponarejene bankovce in kovance. Če je eden od bankovcev za 20 evrov že na videz presvetel in ga kot ponaredek prepozna še oko laika, pa je drugi bankovec zelo prepričljiv. Da gre za ponaredek, pokaže šele UV svetloba, pod katero se pokažejo osnovni zaščitni elementi. Na ponaredku, ki ga vstavimo, na primer, manjka vodni žig. 

T. i. monopoli denar se po besedah naše sogovornice prodaja na spletu za namene filmske industrije, kljub temu, da ECB tega ne dovoli. Prav tako se na temnem spletu da kupiti material za izdelavo ponaredkov, dostopni so celo videoposnetki v obliki tutorialov za izdelavo.

Ostro oko strokovnjaka ponaredek, sploh bankovski, hitro prepozna. Ponarejene kovance, na drugi strani, je težje prepoznati. Barva tu ne igra velike vloge, saj je znano, da z uporabo bledijo. Trije kovanci, ki jih drži v rokah, so tako na videz povsem enaki, čeprav sta dva med njimi ponaredka. Ko jim približamo magnet, ga eden od ponaredkov ne zagrabi, drugi ponaredek, ki je skovan malo bolje, pa je celo tudi namagneten. 

Pa so ti ponaredki toliko uporabni, da bi jih na primer sprejeli parkirni avtomati? Ženerjeva pove, da tega nikoli niso preizkusili. "Mi s ponaredki testiramo naprave v števnih centrih, ki morajo res delati. Kaj ima neko podjetje za prodajo kave ali plačilo parkirnine, nas ne zanima."

Skovati kovanec po njenih besedah ni težko, težje je s tem kaj zaslužiti. "Tudi pri ponarejanju denarja je tako - kolikor truda in denarja vložiš, toliko dobiš ven. Vložiš ga pa ravno toliko, da lahko zadevo unovčiš, da se ti splača. Redko kateri ponarejevalec to dela za čast. No, tudi takšni se najdejo, ker gledajo preveč filmov," pripomni v šali. 

V Sloveniji sicer še nikoli nismo imeli kakšne večje kovnice ponarejenega denarja, tega je največ v Italiji in Turčiji, pa na Balkanu. Tudi kakšne resne tiskarne denarja že zelo dolgo ni bilo – nazadnje, ko so policisti to odkrili, so bili še tolarji. 

In prav preiskave denarja so tiste, ki jih na tem oddelku opravijo največ, pa tudi postopek je najhitrejši. Lani so na primer pogledali približno 2000 bankovcev in 4000 kovancev, 500 dokumentov in 200 rokopisov. "Za rokopise nekako vsi pričakujemo, da bodo počasi utonili v pozabo, kot so tipkopisi, pa kar ne gredo!" 

Pa imajo tudi zbirko ponarejenega denarja? Seveda, pravi Ženerjeva. Vse, kar se najde in zaseže, ostane tukaj in se uporablja za testiranje naprav.