'Osmo čudo sveta': od raznašalca časopisov do milijardnega imperija

Legendarni vlagatelj in eden najbogatejših zemljanov Warren Buffett ima za seboj finančno popotovanje od mladega podjetnika do izvršnega direktorja družbe Berkshire Hathaway. Leta 1965 je prevzel tekstilno podjetje v težavah. Namesto da bi to ostalo v zatonu, je pod Buffettovim okriljem spremenilo smer in se razvilo v močan konglomerat, ko je Buffet je začel prevzemati široko paleto podjetij. Na koncu je to postalo ena izmed najuspešnejših investicijskih platform. Nad podjetništvom in vlaganjem se je oče podjetja začel navduševati že v ranem otroštvu. Prvi okus po služenju denarja so mu dali otroški poslovni podvigi, kot je prodajanje revij, žvečilnih gumijev in celo rabljenih žogic za golf sosedom. Že takrat je varčeval za večje investicije, ki so kmalu sledile. 

Pomembna lekcija: le redki trg premagajo na kratki rok 

Pri 11 letih je Buffett kupil svoje prve tri delnice za 38 dolarjev. Vznemirjeno je opazoval, kako je cena delnice padla na 27 dolarjev, vendar jih je zadrževal, dokler niso zrasle na 40 dolarjev, in jih hitro prodal. Kmalu zatem je vrednost delnice narasla na več kot 200 dolarjev, s čimer je Buffett dobil prvo dragoceno lekcijo o potrpežljivosti v svetu investiranja. Ta izkušnja je mladega Warrena naučila, da so naložbe bolj zapletene, kot je sprva mislil, da na kratki rok le malokdo premaga trg, in to lekcijo je upošteval pri izgradnji svojega zavidljivega milijardnega imperija. 

Po prevzemu nadzora nad Berkshire Hathaway je Buffettovo bogastvo začelo strmo naraščati. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je njegovo bogastvo naraslo, saj se je Berkshire Hathaway razširil in izvedel velike naložbe v ikonična ameriška podjetja, kot so Coca-Cola, American Express in Washington Post. Ta rast je Buffetta do leta 1990 spremenila v milijarderja. Danes je njegova neto vrednost ocenjena na več kot 155,1 milijarde dolarjev (142 milijard evrov). 

Veliko uspešnih vlagateljev, zakaj je njegova zgodba še bolj uspešna? 

Buffettova zgodba je še posebej poučna zaradi zanimivega dejstva, da je 99 odstotkov vsega svojega premoženja akumuliral po svojem 50. letu starosti. Buffett je bil uspešen vlagatelj, ampak veliko ljudi je uspešnih vlagateljev. Kako pa zgraditi milijardni imperij in postati legenda vlagateljstva? 

Obrestno obrestovanje ima zelo pomembno vlogo pri uspešnosti vlagateljev. To je namreč glavna komponenta, s katero lahko zgradimo svoje premoženje na dolgi rok. Že Albert Einstein naj bi obrestno obrestni račun označil za osmo čudo sveta: "Tisti, ki ga razume, ga zasluži. Tisti, ki ga ne razume, ga plača. Obrestno obrestni račun bi naj bil osmo čudo sveta zaradi svoje izjemne moči pri dolgoročni rasti naložb."

Buffettova skrivnost je namreč prav v tem, da je bil uspešen vlagatelj 80 let. "Gre pravzaprav za to, da je pri vlaganju ključen dejavnik čas, koliko let lahko vlagamo," pojasnjuje strokovnjakinja za osebne finance Kaja Šolinc.  H kopičenju Buffettovega bogastva je namreč  poleg ostalih dejavnikov, kot so gospodarska rast in poslovne odločitve, levji delež doprinesel prav mehanizem delovanja obrestno obrestnega računa. Ta deluje, če obresti nalagamo k investiranemu znesku, ne da bi si izplačevali dobiček.  

Ko denar dela denar in denar, ki dela denar, dela še več denarja 

Obrestno obrestni račun (angleško compounding) je pomemben koncept v finančnem svetu, ki ponazarja, kako lahko s časom občutno povečamo vrednost svojih naložb. "Obrestno obrestovanje je metoda izračunavanja obresti, kjer se obresti ne pripišejo le k obstoječemu znesku naložbe ali glavnice, temveč tudi na že pridobljene donose ali obresti iz prejšnjih obdobij, ki je tako v vsakem naslednjem obdobju višja, in tako so tudi donosi v prihodnjih obdobjih vedno višji. V primeru obrestno obrestnega računa je rast vrednosti naložbe torej eksponentna, medtem ko je pri nereinvestiranih obrestih običajno linearna rast, to pomeni enak znesek donosa vsako leto," pojasnjuje Šolinčeva. "Obrestno obrestovanje torej razlagamo kot obresti na obresti ali kopičenje dobička skozi čas in to pomeni, da se s časom donosnost povečuje, lahko bi rekli, da denar dela denar," ponazarja. 

Že Benjamin Franklin je učil, da denar dela denar. In potem denar, ki dela denar, dela še več denarja. Obrestno obrestni račun omogoča, da denar skozi čas raste eksponentno in s tem pomaga investitorjem, da nižje investirane zneske skozi čas, desetletja, spremenijo v velike vsote denarja: "Ta učinek je kot učinek snežne kepe. Če kepo potisnemo po hribu, se bo nanjo vedno prijemalo več snega in snežna kepa bo vedno večja. Tako je tudi pri obrestovanju: majhna dejanja lahko s časom vodijo v visoke donose in tudi nižje naložbe s časom postanejo relativno precej večje," oriše Šolinčeva. 

Benjamin Franklin je namreč na primeru zapuščine, ki jo je pustil dvema mestoma v Združenih državah Amerike, pokazal, kako lahko čas in obrestno obrestni račun ustvarita ogromno bogastvo. Ko je Franklin leta 1790 umrl, je v svoji oporoki določil, da 1.000 dolarjev ostane mestoma Boston in Philadelphia. Denarja niso smeli porabiti takoj, ampak so ga morali vlagati po obrestni meri okoli 5 odstotkov letno, 200 let. Po 100 letih, torej leta 1890 je določil, da se lahko porabi del denarja. Takrat je vsako mesto imelo okrog 500.000 dolarjev. Denar so uporabili za javne projekte, kot so izobraževalni programi in obrtniške štipendije. Ostali denar je še naprej naraščal. Po 200 letih, leta 1990, je imelo vsako od teh dveh mest 6.5 milijona dolarjev. Kaj nas uči ta zgodba? Da nizki zneski s časom postanejo zelo visoki in z obrestno obrestnim računom se lahko ustvarja bogastvo na dolgi rok, ponazarja Šolinčeva. 

Kako deluje obrestno obrestni račun? Ključen je čas

Na obrestno obrestni račun vplivajo: čas investiranja, donos in znesek, ki ga investiramo, našteva Šolinčeva. Na donos ne moremo zares vplivati: "Vplivamo pa lahko na znesek: višji kot je, bolj deluje obrestno obrestovanje. Največji vpliv pa je vpliv časa. Dlje kot pustimo naložbe, da rastejo, močnejši je učinek obrestno obrestnega računa. Lahko bi rekli, da se skozi desetletja donosi ne le seštevajo, ampak se pomnožijo, kar vodi do občutne rasti. Ne glede na to, kdaj ga začnemo uporabljati, prej kot začnemo, tem bolj izkoristimo vpliv časa."

Če imamo enoletni 20-odstotni donos, je to dobro. Če imamo takšen donos tri leta zapored, je to super. 20-odstotni donos 30 let zaporedoma pa je nekaj tako izjemnega, da si to težko predstavljamo, izpostavlja. "Bolj kot to, da se vprašamo, na kakšen način lahko zaslužimo čim višje donose v tekočem letu, je pomembno, da se vprašamo, kakšne donose lahko vzdržujemo čim daljše obdobje. To je dober način, da zgradimo svoje premoženje," svetuje. 

Mladim se pogosto zdi, da imajo stroške, ki so bolj pomembni kot pa varčevanje in vlaganje na dolgi rok: "Kot bomo pokazali na primeru izračunov dveh oseb, ki smo ju poimenovali Petra in Natalija,  pa  je zelo pomembno, da čim prej začnemo, saj obrestno obrestovanje deluje za nas, čeprav morda vloženi zneski niso visoki, opozarja. Investiranje nižjih zneskov ti lahko namreč prinese visoke donose na dolgi rok," poudarja Šolinčeva. 

Kolikšen znesek je treba letno investirati na borzo, da deluje obrestno obrestni račun? 

Odgovor je odvisen od več dejavnikov. Ti so obrestne mere (donosnost), čas investiranja in pogostost  investiranja, našteva sogovornica: "Načeloma je obrestno obrestni račun najmočnejši, če začneš zgodaj, redno vlagaš in pustiš času, da opravi svoje. Vsak vložek je boljši kot nič, vendar pa pri nižjih zneskih učinek obrestno obrestnega računa ne pride tako močno do izraza."

To lahko ponazorimo tudi na konkretnih primerih. Oseba, recimo ji Petra, investira 2.000 evrov na leto v obdobju 7 let, skupno 14.000 evrov. Pri 7-odstotnem povprečnem donosu skozi celotno obdobje ima Petra po 10 letih 22.700 evrov, po 20 letih, takrat je stara 38 let, ima 44.600 evrov, po 30 letih 87.800 evrov, po 40 letih 172.700 evrov in po 47 letih od začetka, ko je stara 65 let, je znesek njenih investicij, obrestovanih s 7-odstotnim donosom, 277.300 evrov. To pomeni, da donosi v tem primeru predstavljajo 95 odstotkov končnega zneska.

Druga oseba, recimo ji Natalija, pa investira 2.000 evrov v obdobju 20 let, skupno 80.000 evrov. Natalija ima prav tako 7-odstotni povprečni letni donos v obdobju 20 let. Razlika med Petro in Natalijo je v tem, da Natalija začne investirati, ko je stara 26 let – torej v letu, ko Petra že neha investirati. Po 10 letih investiranja 2.000 evrov na leto in pri 7-odstotnem donosu je Natalijin skupni znesek 29,600 evrov, po 20 letih 87.700 evrov, po 30 letih 202.100 evrov in po 40 letih, ko je Natalija stara 65 let, 427.100 evrov. Donosi v tem primeru predstavljajo 81 odstotkov končnega zneska. 

Varnostna mreža za čas, ko trgi padejo

Je vseeno bolje, da nek manjši znesek investiramo na takšen način, kot da ga imamo v depozitih? Kot odgovarja Šolinčeva, imajo depoziti veliko nižje obrestne mere in to pomeni, da imamo nižje donose na svoj denar, če je naš denar v depozitih. A kljub temu, da obveznice in denar, ki je na varčevalnem računu, ne bodo "maksimizirali" vrednosti naših sredstev, pa za nas predstavljajo varnostno mrežo takrat, ko kapitalski trg pade. Pomembno je, da poznamo razliko med tema dvema finančnima instrumentoma in da svoja sredstva ustrezno delimo med različne instrumente glede na to, kakšni so naši investicijski cilji in koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti, poudarja. 

Kot pojasnjuje, so depoziti dolžniški vrednostni papir, delnice pa lastniški vrednostni papir. Ko govorimo o kapitalskih trgih in o investiranju v delnice, je pomembno, da se zavedamo, da kapitalski trgi nihajo, rastejo in tudi padajo, vendar pa je splošen trend eksponentno naraščajoč na dolgi rok: "Tako lahko sklepamo iz preteklosti, prihodnosti pa ne moremo napovedati in z gotovostjo trditi, da bo tako tudi v prihodnje. Investiranje na kapitalske trge je torej tvegano na kratek rok, saj lahko trgi na kratek rok padejo 10 odstotkov, 20 odstotkov ali pa tudi 40 odstotkov, ne pa tudi na dolgi rok."

Zato je, kot svetuje, pomembno, da vemo, kakšen je naš časovni horizont, koliko časa tega denarja ne bomo potrebovali. Investiranje v delnice oziroma v delniške indekse (ETFE)  je smiselno takrat, ko imamo čim daljši časovni horizont in se torej osredotočamo na dolgoročno rast, pojasnjuje. Dlje časa, kot so naša sredstva investirana, bolj vrednost našega premoženja raste. 

Če govorimo na primer o desetletnem obdobju, je investiranje v delnice oziroma delniške indekse smiselna odločitev. Za posameznike, ki so blizu upokojitve, pa morda ta strategija ni najbolj primerna, saj v primeru, ko pride do padca na trgu, omenjenih produktov ne bomo prodali, dokler se trg ne pobere in to lahko traja tudi nekaj let.  

Čeprav se padci na trgu zgodijo z določenim razlogom, kot so gospodarski (recesija, visoka inflacija, visoke obrestne mere), finančni (precenjenost delnic), geopolitični dejavniki (vojne, politične krize, pandemije) ali negotovost na trgu, jih je kljub temu težko, skoraj nemogoče predvideti, opozarja. 

Zakaj torej izkoristiti obrestno obrestni račun? 

"Moč obrestno obrestnega računa je pomembno izkoristiti tudi zato, ker je eksponentna rast obresti pomembna za ublažitev dejavnikov, ki zmanjšujejo premoženje, kot so vedno višji življenjski stroški in inflacija, ki zmanjšuje kupno moč, ki je v preteklih letih upadla tudi zaradi nižje rasti prihodkov v primerjavi z inflacijo,"  pravi Šolinčeva. Kot izpostavlja, je torej pomembno čim prej začeti in se o investiranju tudi izobraziti, saj lahko v nasprotnem primeru naredimo drage napake. 

Kot se glasi eden bolj znanih Buffettovih finančnih nasvetov: "Moje trgovanje narekuje preprosto pravilo: bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni. " To preprosto pravilo kaže, kako pomembno se pri vlagateljih Buffettu zdi obvladovanje čustev: "Trge namreč sestavljajo ljudje, ki so včasih preveč optimistični, drugič pa preveč pesimistični."