Magazin

'Osmo čudo sveta': od raznašalca časopisov do milijardnega imperija

Ljubljana , 16. 03. 2025 07.08 | Posodobljeno pred 6 urami

Warren Buffett: leta 2025 je njegova neto vrednost ocenjena na več kot 155,1 milijarde

Od raznašalca časopisov do najvplivnejšega vlagatelja, trenutno težkega 155,1 milijarde dolarjev (142 milijard evrov). Zgodba Warrena Buffetta, ki je že pri 11 letih kupil prvo delnico. Zgodba, ki priča o tem, kako je pri vlaganju poleg gospodarske rasti pomemben vpliv časa in vztrajnosti. In ki razkriva moč obrestno obrestnega računa, ki lahko koristi prav vsakemu vlagatelju, tudi če investirani zneski niso tako visoki. Buffett, zagovornik dolgoročnega investiranja, je namreč 99 odstotkov vsega premoženja nakopičil po 50. letu starosti, saj se je njegovo bogastvo večalo kot kotaleča se snežena kepa. In obrestno obrestni račun, ki naj bi ga Einstein poimenoval 'osmo čudo sveta', ni prav nič skrivnosten, ampak preprosto matematično načelo. S pomembnim poudarkom: če ga ne izkoriščamo, ga plačujemo. Svetovalka za osebne finance Kaja Šolinc pojasnjuje, zakaj ima takšno moč in kako lahko koristi prav vsakemu.

Legendarni vlagatelj in eden najbogatejših zemljanov Warren Buffett ima za seboj finančno popotovanje od mladega podjetnika do izvršnega direktorja družbe Berkshire Hathaway. Leta 1965 je prevzel tekstilno podjetje v težavah. Namesto da bi to ostalo v zatonu, je pod Buffettovim okriljem spremenilo smer in se razvilo v močan konglomerat, ko je Buffet je začel prevzemati široko paleto podjetij. Na koncu je to postalo ena izmed najuspešnejših investicijskih platform. Nad podjetništvom in vlaganjem se je oče podjetja začel navduševati že v ranem otroštvu. Prvi okus po služenju denarja so mu dali otroški poslovni podvigi, kot je prodajanje revij, žvečilnih gumijev in celo rabljenih žogic za golf sosedom. Že takrat je varčeval za večje investicije, ki so kmalu sledile. 

Pomembna lekcija: le redki trg premagajo na kratki rok 

Warren Buffett: leta 2025 je njegova neto vrednost ocenjena na več kot 155,1 milijarde
Warren Buffett: leta 2025 je njegova neto vrednost ocenjena na več kot 155,1 milijarde FOTO: AP

Pri 11 letih je Buffett kupil svoje prve tri delnice za 38 dolarjev. Vznemirjeno je opazoval, kako je cena delnice padla na 27 dolarjev, vendar jih je zadrževal, dokler niso zrasle na 40 dolarjev, in jih hitro prodal. Kmalu zatem je vrednost delnice narasla na več kot 200 dolarjev, s čimer je Buffett dobil prvo dragoceno lekcijo o potrpežljivosti v svetu investiranja. Ta izkušnja je mladega Warrena naučila, da so naložbe bolj zapletene, kot je sprva mislil, da na kratki rok le malokdo premaga trg, in to lekcijo je upošteval pri izgradnji svojega zavidljivega milijardnega imperija. 

"Mladim se pogosto zdi, da imajo stroške, ki so bolj pomembni kot pa varčevanje in vlaganje na dolgi rok. A nizki zneski s časom postanejo zelo visoki in z obrestno obrestnim računom se lahko ustvarja bogastvo na dolgi rok." 

Po prevzemu nadzora nad Berkshire Hathaway je Buffettovo bogastvo začelo strmo naraščati. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je njegovo bogastvo naraslo, saj se je Berkshire Hathaway razširil in izvedel velike naložbe v ikonična ameriška podjetja, kot so Coca-Cola, American Express in Washington Post. Ta rast je Buffetta do leta 1990 spremenila v milijarderja. Danes je njegova neto vrednost ocenjena na več kot 155,1 milijarde dolarjev (142 milijard evrov). 

Svetovalka za osebne finance Kaja Šolinc. Na spletni strani Osebne finance najdete brezplačen video trening o osnovah upravljanja in vlaganja denarja.
Svetovalka za osebne finance Kaja Šolinc. Na spletni strani Osebne finance najdete brezplačen video trening o osnovah upravljanja in vlaganja denarja. FOTO: osebni arhiv

Veliko uspešnih vlagateljev, zakaj je njegova zgodba še bolj uspešna? 

Buffettova zgodba je še posebej poučna zaradi zanimivega dejstva, da je 99 odstotkov vsega svojega premoženja akumuliral po svojem 50. letu starosti. Buffett je bil uspešen vlagatelj, ampak veliko ljudi je uspešnih vlagateljev. Kako pa zgraditi milijardni imperij in postati legenda vlagateljstva? 

Obrestno obrestovanje ima zelo pomembno vlogo pri uspešnosti vlagateljev. To je namreč glavna komponenta, s katero lahko zgradimo svoje premoženje na dolgi rok. Že Albert Einstein naj bi obrestno obrestni račun označil za osmo čudo sveta: "Tisti, ki ga razume, ga zasluži. Tisti, ki ga ne razume, ga plača. Obrestno obrestni račun bi naj bil osmo čudo sveta zaradi svoje izjemne moči pri dolgoročni rasti naložb."

Buffettova skrivnost je namreč prav v tem, da je bil uspešen vlagatelj 80 let. "Gre pravzaprav za to, da je pri vlaganju ključen dejavnik čas, koliko let lahko vlagamo," pojasnjuje strokovnjakinja za osebne finance Kaja Šolinc.  H kopičenju Buffettovega bogastva je namreč  poleg ostalih dejavnikov, kot so gospodarska rast in poslovne odločitve, levji delež doprinesel prav mehanizem delovanja obrestno obrestnega računa. Ta deluje, če obresti nalagamo k investiranemu znesku, ne da bi si izplačevali dobiček.  

Ko denar dela denar in denar, ki dela denar, dela še več denarja 

"Bolj kot to, da se vprašamo, na kakšen način lahko zaslužimo čim višje donose v tekočem letu, je pomembno, da se vprašamo, kakšne donose lahko vzdržujemo čim daljše obdobje." 

Obrestno obrestni račun (angleško compounding) je pomemben koncept v finančnem svetu, ki ponazarja, kako lahko s časom občutno povečamo vrednost svojih naložb. "Obrestno obrestovanje je metoda izračunavanja obresti, kjer se obresti ne pripišejo le k obstoječemu znesku naložbe ali glavnice, temveč tudi na že pridobljene donose ali obresti iz prejšnjih obdobij, ki je tako v vsakem naslednjem obdobju višja, in tako so tudi donosi v prihodnjih obdobjih vedno višji. V primeru obrestno obrestnega računa je rast vrednosti naložbe torej eksponentna, medtem ko je pri nereinvestiranih obrestih običajno linearna rast, to pomeni enak znesek donosa vsako leto," pojasnjuje Šolinčeva. "Obrestno obrestovanje torej razlagamo kot obresti na obresti ali kopičenje dobička skozi čas in to pomeni, da se s časom donosnost povečuje, lahko bi rekli, da denar dela denar," ponazarja. 

Že Benjamin Franklin je učil, da denar dela denar. In potem denar, ki dela denar, dela še več denarja. Obrestno obrestni račun omogoča, da denar skozi čas raste eksponentno in s tem pomaga investitorjem, da nižje investirane zneske skozi čas, desetletja, spremenijo v velike vsote denarja: "Ta učinek je kot učinek snežne kepe. Če kepo potisnemo po hribu, se bo nanjo vedno prijemalo več snega in snežna kepa bo vedno večja. Tako je tudi pri obrestovanju: majhna dejanja lahko s časom vodijo v visoke donose in tudi nižje naložbe s časom postanejo relativno precej večje," oriše Šolinčeva. 

Že Benjamin Franklin je učil o moči obrestno obrestnega računa
Že Benjamin Franklin je učil o moči obrestno obrestnega računa FOTO: Shutterstock

Benjamin Franklin je namreč na primeru zapuščine, ki jo je pustil dvema mestoma v Združenih državah Amerike, pokazal, kako lahko čas in obrestno obrestni račun ustvarita ogromno bogastvo. Ko je Franklin leta 1790 umrl, je v svoji oporoki določil, da 1.000 dolarjev ostane mestoma Boston in Philadelphia. Denarja niso smeli porabiti takoj, ampak so ga morali vlagati po obrestni meri okoli 5 odstotkov letno, 200 let. Po 100 letih, torej leta 1890 je določil, da se lahko porabi del denarja. Takrat je vsako mesto imelo okrog 500.000 dolarjev. Denar so uporabili za javne projekte, kot so izobraževalni programi in obrtniške štipendije. Ostali denar je še naprej naraščal. Po 200 letih, leta 1990, je imelo vsako od teh dveh mest 6.5 milijona dolarjev. Kaj nas uči ta zgodba? Da nizki zneski s časom postanejo zelo visoki in z obrestno obrestnim računom se lahko ustvarja bogastvo na dolgi rok, ponazarja Šolinčeva. 

Projekt Finančni plac, v okviru katerega se obravnavajo tudi takšne tematike, ponuja brezplačne programe finančnega opismenjevanja za vse odrasle. Projekt podpira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, več informacij najdete na spletni strani Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC). 

Kako deluje obrestno obrestni račun? Ključen je čas

Na obrestno obrestni račun vplivajo: čas investiranja, donos in znesek, ki ga investiramo, našteva Šolinčeva. Na donos ne moremo zares vplivati: "Vplivamo pa lahko na znesek: višji kot je, bolj deluje obrestno obrestovanje. Največji vpliv pa je vpliv časa. Dlje kot pustimo naložbe, da rastejo, močnejši je učinek obrestno obrestnega računa. Lahko bi rekli, da se skozi desetletja donosi ne le seštevajo, ampak se pomnožijo, kar vodi do občutne rasti. Ne glede na to, kdaj ga začnemo uporabljati, prej kot začnemo, tem bolj izkoristimo vpliv časa."

Če imamo enoletni 20-odstotni donos, je to dobro. Če imamo takšen donos tri leta zapored, je to super. 20-odstotni donos 30 let zaporedoma pa je nekaj tako izjemnega, da si to težko predstavljamo, izpostavlja. "Bolj kot to, da se vprašamo, na kakšen način lahko zaslužimo čim višje donose v tekočem letu, je pomembno, da se vprašamo, kakšne donose lahko vzdržujemo čim daljše obdobje. To je dober način, da zgradimo svoje premoženje," svetuje. 

Mladim se pogosto zdi, da imajo stroške, ki so bolj pomembni kot pa varčevanje in vlaganje na dolgi rok: "Kot bomo pokazali na primeru izračunov dveh oseb, ki smo ju poimenovali Petra in Natalija,  pa  je zelo pomembno, da čim prej začnemo, saj obrestno obrestovanje deluje za nas, čeprav morda vloženi zneski niso visoki, opozarja. Investiranje nižjih zneskov ti lahko namreč prinese visoke donose na dolgi rok," poudarja Šolinčeva. 

Kolikšen znesek je treba letno investirati na borzo, da deluje obrestno obrestni račun? 

Odgovor je odvisen od več dejavnikov. Ti so obrestne mere (donosnost), čas investiranja in pogostost  investiranja, našteva sogovornica: "Načeloma je obrestno obrestni račun najmočnejši, če začneš zgodaj, redno vlagaš in pustiš času, da opravi svoje. Vsak vložek je boljši kot nič, vendar pa pri nižjih zneskih učinek obrestno obrestnega računa ne pride tako močno do izraza."

To lahko ponazorimo tudi na konkretnih primerih. Oseba, recimo ji Petra, investira 2.000 evrov na leto v obdobju 7 let, skupno 14.000 evrov. Pri 7-odstotnem povprečnem donosu skozi celotno obdobje ima Petra po 10 letih 22.700 evrov, po 20 letih, takrat je stara 38 let, ima 44.600 evrov, po 30 letih 87.800 evrov, po 40 letih 172.700 evrov in po 47 letih od začetka, ko je stara 65 let, je znesek njenih investicij, obrestovanih s 7-odstotnim donosom, 277.300 evrov. To pomeni, da donosi v tem primeru predstavljajo 95 odstotkov končnega zneska.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Druga oseba, recimo ji Natalija, pa investira 2.000 evrov v obdobju 20 let, skupno 80.000 evrov. Natalija ima prav tako 7-odstotni povprečni letni donos v obdobju 20 let. Razlika med Petro in Natalijo je v tem, da Natalija začne investirati, ko je stara 26 let – torej v letu, ko Petra že neha investirati. Po 10 letih investiranja 2.000 evrov na leto in pri 7-odstotnem donosu je Natalijin skupni znesek 29,600 evrov, po 20 letih 87.700 evrov, po 30 letih 202.100 evrov in po 40 letih, ko je Natalija stara 65 let, 427.100 evrov. Donosi v tem primeru predstavljajo 81 odstotkov končnega zneska. 

Pojasnilo k izračunu: V zadnjih 100 letih je najbolj znan delniški indeks S&P 500 dosegal povprečni letni donos okrog 10 odstotkov. V izračunu upoštevamo 7-odstotni donos, ki predstavlja dejanski realni donos, ki ga investitor doseže po upoštevanju inflacije. Če nominalni donos znaša 10-odstotkov, to pomeni, da se je vrednost naložbe v enem letu povečala za 10-odstotkov. Vendar pa v povprečju 3-odstotna inflacija zmanjšuje kupno moč denarja, kar pomeni, da je dejanska rast vrednosti naložbe, prilagojena za inflacijo, približno 7 odstotkov.

 

Varnostna mreža za čas, ko trgi padejo

Je vseeno bolje, da nek manjši znesek investiramo na takšen način, kot da ga imamo v depozitih? Kot odgovarja Šolinčeva, imajo depoziti veliko nižje obrestne mere in to pomeni, da imamo nižje donose na svoj denar, če je naš denar v depozitih. A kljub temu, da obveznice in denar, ki je na varčevalnem računu, ne bodo "maksimizirali" vrednosti naših sredstev, pa za nas predstavljajo varnostno mrežo takrat, ko kapitalski trg pade. Pomembno je, da poznamo razliko med tema dvema finančnima instrumentoma in da svoja sredstva ustrezno delimo med različne instrumente glede na to, kakšni so naši investicijski cilji in koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti, poudarja. 

Kot pojasnjuje, so depoziti dolžniški vrednostni papir, delnice pa lastniški vrednostni papir. Ko govorimo o kapitalskih trgih in o investiranju v delnice, je pomembno, da se zavedamo, da kapitalski trgi nihajo, rastejo in tudi padajo, vendar pa je splošen trend eksponentno naraščajoč na dolgi rok: "Tako lahko sklepamo iz preteklosti, prihodnosti pa ne moremo napovedati in z gotovostjo trditi, da bo tako tudi v prihodnje. Investiranje na kapitalske trge je torej tvegano na kratek rok, saj lahko trgi na kratek rok padejo 10 odstotkov, 20 odstotkov ali pa tudi 40 odstotkov, ne pa tudi na dolgi rok."

Obrestno obrestni račun
Obrestno obrestni račun FOTO: Shutterstock

Zato je, kot svetuje, pomembno, da vemo, kakšen je naš časovni horizont, koliko časa tega denarja ne bomo potrebovali. Investiranje v delnice oziroma v delniške indekse (ETFE)  je smiselno takrat, ko imamo čim daljši časovni horizont in se torej osredotočamo na dolgoročno rast, pojasnjuje. Dlje časa, kot so naša sredstva investirana, bolj vrednost našega premoženja raste. 

Če govorimo na primer o desetletnem obdobju, je investiranje v delnice oziroma delniške indekse smiselna odločitev. Za posameznike, ki so blizu upokojitve, pa morda ta strategija ni najbolj primerna, saj v primeru, ko pride do padca na trgu, omenjenih produktov ne bomo prodali, dokler se trg ne pobere in to lahko traja tudi nekaj let.  

Čeprav se padci na trgu zgodijo z določenim razlogom, kot so gospodarski (recesija, visoka inflacija, visoke obrestne mere), finančni (precenjenost delnic), geopolitični dejavniki (vojne, politične krize, pandemije) ali negotovost na trgu, jih je kljub temu težko, skoraj nemogoče predvideti, opozarja. 

Zakaj torej izkoristiti obrestno obrestni račun? 

"Moč obrestno obrestnega računa je pomembno izkoristiti tudi zato, ker je eksponentna rast obresti pomembna za ublažitev dejavnikov, ki zmanjšujejo premoženje, kot so vedno višji življenjski stroški in inflacija, ki zmanjšuje kupno moč, ki je v preteklih letih upadla tudi zaradi nižje rasti prihodkov v primerjavi z inflacijo,"  pravi Šolinčeva. Kot izpostavlja, je torej pomembno čim prej začeti in se o investiranju tudi izobraziti, saj lahko v nasprotnem primeru naredimo drage napake. 

"Dlje časa, kot so naša sredstva investirana, bolj vrednost našega premoženja raste."
"Dlje časa, kot so naša sredstva investirana, bolj vrednost našega premoženja raste." FOTO: Shutterstock

Kot se glasi eden bolj znanih Buffettovih finančnih nasvetov: "Moje trgovanje narekuje preprosto pravilo: bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni. " To preprosto pravilo kaže, kako pomembno se pri vlagateljih Buffettu zdi obvladovanje čustev: "Trge namreč sestavljajo ljudje, ki so včasih preveč optimistični, drugič pa preveč pesimistični."

Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodaje finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (110)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
16. 03. 2025 13.27
.nekoc smo dobili certifikate.ki smo jih pod nujno neizogibno Morali spremeniti v delnice.kompas je sel najmanj 5x skozi" stecaj".od 600 jih smo dobili stecajnih" 96./lastnik" pa je bil najbogatejsi slovenec..in jo odpihal v meriko
METANSKI
16. 03. 2025 13.21
+1
NA DOLGI ROK SMO VSI MRTVI!
ZIPPO
16. 03. 2025 13.20
+1
Par dni nazaj je bil dokumentarec o Meadowsu,največjem prevarantu vseh časov, ustvaril je vtis zaupanja in odličnega poslovneža, več kot 20 let je goljufal ljudi, ki so mu zaupali vse prihranke, on pa je njihov denar zapravil zase in svojo družino. Ljudje so bankrotirali in postali reveži, mnogi naredili samomore, med drugim njegov sin.Obsojen na 150 let brez možnosti izpusta. Evo mu izstavljen račun. Pri takih zneskih človek težko verjame v pošteno igro. In to ve tudi ta Buffett.
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 13.36
flojdi
16. 03. 2025 13.19
Vsa cast./ampak navkljub delnicam bo nekega lepega soncnega dne odsel..tako kot vsi mi
pepikrlinca
16. 03. 2025 13.08
Še ena izmišljena zgodba za ovce.
Rafael Kramar
16. 03. 2025 12.28
+4
Ni lepšega, kot brati komentarje, kjer zakreditirani runkeljni s spraznjenim limitom pametujejo, kako se dela z denarjem in kaj Buffet dela narobe!?
Samo navijač
16. 03. 2025 12.21
+1
KOSTANJSEK govorim ti o novi plačilni paradigmi ki prihaja no je ze tu. Star lopovski,plenilski sistem me ne zanima.
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 13.38
Ja, je že v redu. Ti misliš, da bodo vsi trgi po nekaj stoletjih ugasnili in bo obstal samo Bitcoin. In potem bomo kupovali vsi samo Bitcoine in nikoli več delali? Resno? A sploh veš, kaj je delnica?
čudna sorta
16. 03. 2025 12.16
+2
da je lahko en bogat mora zato bit vsaj 10 000 revežev!
seter73
16. 03. 2025 11.56
+8
a je ta clanek narocila vlada RS ki sporoca da so zavozili drzavo in da kmalu ne bo vec penzij?
flojdi
16. 03. 2025 13.20
galeon
16. 03. 2025 11.25
+7
Pišite in govorite kar hočete. Najbogatejši ljudje so Arabci a se s tem ne hvalijo. Tile vaši najbogatejši so pravi revčki proti njim.
čudna sorta
16. 03. 2025 12.12
+4
jedupančpil
16. 03. 2025 11.16
-3
in kva ma od lajfa prdec stari ??? NIČ. tud ribe nemore it lovit, ker ga skrbi za bajne miljarde! to vse skup je prst v ... !
kr en 123
16. 03. 2025 11.11
+12
Poskusite vsi dvignit iz banke depozite in boste presenečeno ugotovili, da banka tega denarja nima.... kako fino varen je depozit...
Samo navijač
16. 03. 2025 11.04
+7
Vprašanje številka ena, ki ga bodo zastavili vnuki vsakega milenijca, je 'zakaj nisi kupil bitcoina ? Kaj si počel? Kako tega nisi videl?
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 11.20
+4
Bedarija. Isto bi jaz lahko mojim staršem postavil vprašanje, zakaj niso kupili delnice Microsofta, Amazona ali Appla…pa ga nisem nikoli. Treba se je zavedati, da ima vsako obdobje svoje priložnosti, ki jih navadno vidimo, ko je prepozno. Za nazaj je lahko biti general. In eno je kupiti, drugo pa potem držati skozi vsa dobra in slaba obdobje. Sicer pa domnevam, da nimaš otrok, drugače ne bi pisal takih bedarij.
kr en 123
16. 03. 2025 11.02
+5
S tem, ko kupiš delnico, si soudeležen pri rasti podjetja in prihodnjih dobičkih... kako ste to spregledali?
jung
16. 03. 2025 11.35
+4
Ivan... Kmet poseje zrno. Iz njega dobi deset zrn, jih ponovno poseje in dobi 100 zrn. To večkrat ponovi in na koncu več ton zrn proda. Je zato lopov??
jung
16. 03. 2025 11.42
Ivan.. Se opravičujem. Komentiral sem stayalive
StayALive
16. 03. 2025 10.54
-1
V življenju maš dve opciji. Da delaš in zaslužiš ali pa da kradeš. In ta krade.
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 11.27
+2
StayALive
16. 03. 2025 10.50
+6
Zemljo so od Teksačanov že odkupili Kitajci(po 40000 EUR za akr). Kavbojcev tako več ni ! So samo še poševnoooki m.f. Od plače vsakega američana gre za odplačilo dolgov Kitajcem 30%. Ameriško gospodarstvo se je skrčilo v zadnjem mesecu za 50%. Deviznih rezerv in zlata ni. Grmelo bo grmelo .....
Mclaren
16. 03. 2025 10.49
StayALive
16. 03. 2025 10.45
+5
Ta ni plačal še evra davka američanom, pa tudi drugim ne. Vse obrača z posojilno metodo. Isto kot Musk in drugi prevaranti.
StayALive
16. 03. 2025 10.46
+6
Zaradi takih bodo američani kmalu masovno lačni.
kr en 123
16. 03. 2025 11.04
-1
Plačal letos 20 milijard davka... ker je apple prodal..
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 11.22
+3
Buffet je milijarde tudi dejansko že daroval. Ni dober primer za to, kar si želel povedat.
Ivan Kostanjšek
16. 03. 2025 11.28
+2
…pa če lahko razložiš, kaj je to posojilna metoda, prosim?
Samo navijač
16. 03. 2025 10.41
-1
Pri njegovi bogatiji ostali niso imeli nič od tega. Ce to bogastvo pretopis v BTC je zadeva ravno obratna.
Samo navijač
16. 03. 2025 10.38
+0
V fiat sistemu je zaradi njegove bogatije stradalo na miljone cloveskih dus. V dobi Bitcoina ki prihaja nezadrzno pa je to ravno obratno !!!! Razumeš ?
Cmrlj3
16. 03. 2025 10.51
+3
A doba Bitcoina je isto kot doba Linuxa? Prihaja že desetletja, ampak je še vedno tako daleč kot na začetku?