'Vredna' 42 bilijonov evrov, zagotavljajo pitno vodo, uničili pa smo jih skoraj 90 odstotkov

Podatki kažejo, da je v šotnih barjih shranjenih 30 % kopenskega ogljika. Čeprav se marsikaterih ekosistemskih storitev, ki jih mokrišča nudijo človeku, ne da spremeniti v denar, so te z ocenjenimi 42 bilijoni EUR med najpomembnejšimi ekosistemi in presegajo izračunane vrednosti za gozdove, travišča ali sušna območja, opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Svetovni gospodarski forum je v poročilu o največjih tveganjih za svet v letu 2020 izpostavil zmanjševanje biodiverzitete, med pomembnejšimi tveganji pa je izginjanje mokrišč in obalnih ekosistemov. Uničenje koralnih grebenov in mokrišč lahko namreč zavarovalnice in turistični sektor na globalni ravni stane milijarde evrov. Ohranjanje zdravega ekosistema ob obalah je ključnega pomena za naravno zaščito pred poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi. Pri tem so najpomembnejša obalna mokrišča, kot so mangrove ali obalni koralni grebeni.

Ogroženih do 300 milijonov ljudi

Uničenje koralnih grebenov oslabi to zaščito in lahko ogrozi do 300 milijonov ljudi, ki živijo na poplavnih obalnih območjih. Če se ozračje zaradi podnebnih sprememb segreje še za dve stopinji Celzija, bi lahko po napovedih izgubili kar 99 % koralnih grebenov.

Podatki kažejo, da lahko z ohranjenimi obalnimi mangrovami občutno zmanjšamo tako poplavni val morja kot tudi moč vetra. Z vsakim hektarjem mangrov ali obalnih močvirij lahko letno prihranimo več kot 14.000 evrov, medtem ko je vsak hektar zdravega koralnega grebena "vreden" več kot 31.000 evrov. Poleg tega so ta območja med biotsko najbogatejšimi ekosistemi. Zaščita priobalnih mokrišč bi tako lahko zavarovalnicam prihranila približno 52 milijard dolarjev (46 milijard evrov) letno zaradi zmanjšanega tveganja za poplavno škodo.

Človek v nenehni tekmi po napredku še vedno uničuje mokrišča

Človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po "napredku in razvoju" še vedno uničuje mokrišča. Glavni vzroki so izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje, ropanje naravnih virov, npr. prekomerni ribolov, vnašanje tujerodnih vrst in spreminjanje podnebja, opozarjajo na MOP.

Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60 %. Od leta 1970 so celinska mokrišča izgubila 81 % vrst, 36 % pa se je zmanjšalo število obalnih in morskih vrst. Ogroženih je 25 % živalskih vrst, ki so vezane na mokrišča (vodne ptice, sesalci, morske želve in vrste, vezane na koralne grebene). Ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša. Podnebne spremembe tudi prispevajo k temu, so ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, sporočili z MOP.

Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 % mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih opravljajo, poudarjajo na MOP.

V Sloveniji mokrišča ključna za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam

V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode in zagotavljanju pitne vode ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Kot pojasnjujejo na MOP: ’"Mokrišča prežema življenje, saj so tako zibelka biotske raznovrstnosti. So kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode, igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, so vir hrane, so tudi življenjsko okolje številnih rastlin in živali ter območja oddiha in rekreacije za človeka. Biotska raznovrstnost je ključna pri številnih ekosistemskih storitvah, ki jih mokrišča opravljajo. Mokrišča namreč vključujejo številne habitatne tipe. Ramsarska konvencija je opredelila več kot 40 tipov mokrišč glede na naravne in antropogene značilnosti. Človek jih je stoletja uničeval – izsuševal, zasipaval, pozidaval, spreminjal v intenzivna kmetijska območja ter jih onesnaževal in zastrupljal. Po znanih podatkih je bilo v zadnjih 300 letih na svetu uničenih 87 % mokrišč. Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi izgubljamo njihovo bogato biotsko raznovrstnost."

V Sloveniji izjemno občutljivi ekosistemi zaradi majhnosti in razdrobljenosti

Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med vaskularnimi rastlinami 40 taksonov z 22 ozkimi endemiti s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji.

Na našem ozemlju živi 850 endemičnih taksonov favne, vključno z jamskimi živalmi. Mokrišča in njihova biotska raznovrstnost so med najbolj ogroženimi ekosistemi v državi. Vzroki so podobni kot drugod po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti. Mnoge vrste ptic in dvoživk so ogrožene zaradi uničenja njihovih življenjskih okolij. Ribje populacije tako ogrožajo predvsem regulacije vodotokov in gradnja hidroelektrarn. Podnebni dogodki in širjenje invazivnih tujerodnih vrst stanje biotske raznovrstnosti še dodatno poslabšujejo.

EU ni dosegla cilja ustaviti upada biotske raznovrstnosti

EU si je že za leto 2010 zadala ustaviti upad biotske raznovrstnosti, vendar cilja nismo dosegli, so sporočili z MOP. ''Nujno je ohranjati in varovati mokrišča ter zagotoviti trajnostno rabo njihovih virov. Trenutno se oblikuje globalna strategija biotske raznovrstnosti do 2030. Ramsarska konvencija in države pogodbenice, globalna skupnost in nevladne organizacije si že skoraj 50 let prizadevajo obrniti trend v korist mokriščem in biotski raznovrstnosti, vendar še vedno ne dovolj uspešno. MOP se zavzema za ohranjanje mokrišč na strateški, zakonodajni in izvedbeni ravni. V postopku sprejemanja je Nacionalni program varstva okolja (NPVO), ki vključuje tudi Nacionalni program varstva narave s programom in strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2030. Trajnostni razvoj Slovenije temelji na ohranjeni naravi in biotski raznovrstnosti. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti'', so sklenili na MOP.