Željka Bogovac, vodja Oddelka za biološke preiskave v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, nas pričaka ob polni mizi materialnih dokazov in takoj na začetku poudari, kako pomembna je pri njihovem delu zaščitna oprema – maska, rokavice, halja, tudi kapa, da se sledi ne kontaminirajo. Opozori, da primer na mizi ni najbolj reprezentativen, saj v resnici nikoli ne preiskujejo več sledi hkrati.
Na omenjenem oddelku preiskujejo človeške biološke sledi različnih izvorov. Tu ne gre samo za kri, pač pa tudi za sledi kože, semensko tekočino, vaginalne in druge izločke, praktično vse, kjer človek pušča svoj DNK.
Odvzem sledi poteka na različne načine, ki jih prilagajajo vrsti sledi in količini biološkega materiala, ki jo - glede na okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno – pričakujejo na nekem predmetu. "Če na primer iščemo lastnika majice, bomo preiskovali področja, kjer je bila majica najbolj v stiku s kožo, se pravi notranji deli oblačila. Če preiskujemo kaznivo dejanje nasilništva ali pretepa nekih drugih oseb, pa bomo preiskovali površino majice, s katero je ta druga oseba lahko prišla v stik. In tukaj bomo pričakovali manjšo količino biološkega materiala, kot tam, kjer je bil nekdo dlje časa v stiku z oblačilom," pojasni naša sogovornica.
Načinov in postopkov odvzema je več, najbolj pogosto vzorčijo z jemanjem brisov. Te jemljejo predvsem z gladkih površin (npr. ročaj sekire), medtem ko na hrapavih površinah zaradi luščenja uporabljajo posebne tehnike lepljenja z lističi.
Preden začnejo z natančno analizo, s hitrim testom preverijo, ali sploh imajo sled, ki jo iščejo. Vzamejo vzorec in če je negativen, jih seveda ne zanima. Če pa hitri test potrdi izvor materiala, ki ga iščejo, temu potem prilagodijo nadaljnje postopke.
Na oddelku, kjer je zaposlenih 18 ljudi, letno opravijo okoli 3000 preiskav, kar je 45 odstotkov vseh preiskav v NFL. "Največ preiskujemo sledi, ki so posledica nanosa epidermnih celic, torej kože, nekaj je krvi, ampak tega je vse manj, ker so storilci vse bolj previdni."
Preiskujejo vsa kazniva dejanja, od tatvin koles do umorov, ubojev in posilstev. Zaradi velikega števila preiskav sledi nikoli ne analizirajo posamično, pač pa jih zberejo v neko obvladljivo količino in jih obdelajo v t. i. serijah, kar traja več dni. "Razen v primeru pripornih ali nujnih zadev težjih kaznivih dejanj. Tega se lotimo tudi ob treh zjutraj, če je treba, in takrat imamo lahko rezultate v nekaj urah," še zagotovi Željka Bogovac.
Gre za najbolj obremenjen oddelek, ki s preiskavami DNK preiskuje najtežja kazniva dejanja.
Omenjeni oddelek je v skladu s Prümsko pogodbo nacionalna kontaktna točka za mednarodno izmenjavo profilov DNK med državami podpisnicami pogodbe. Slovenija te podatke izmenjuje s 23 državami članicami. Deluje pa tudi v okviru Interpolove izmenjave podatkov.
Prihodnji konec tedna vam bodo predstavili še Oddelek za daktiloskopijo, ki preiskuje prstne odtise, in Oddelek za preiskave dokumentov, kjer vam bomo razkrili, kako prepoznajo ponarejen denar!
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.