Na vadbišču z bodočimi ostrostrelci Slovenske vojske

Pred njimi je velik izziv – uspešno opraviti nalogo zalezovanja oz. stalkinga. Imajo tri ure časa, da se z uporabo ostrostrelske tehnike premikanja skupaj s puško in drugo opremo, ki jo vlečejo v torbi za seboj, s točke A se premaknejo na točko B, ne da bi jih pri tem opazili inštruktorji opazovalci, ki na optiki s kar sedemkratno povečavo prežijo nanje na drugi strani vadbišča. 

Točka B predstavlja končni ognjeni položaj, s katerega kandidat pripravi vse potrebno za uspešno izvedbo prvega strela. Tokrat je določena v okvirju 200 metrov od opazovalcev, kar pomeni, da je pred kandidati približno 300 metrov površine, ki jo morajo premagati, preden lahko streljajo. Travnat teren je na nekaterih delih luknjast zaradi vrtač, na drugih prevladuje ravnina, ki jo nekoliko razbijejo skale, grmičevje ali drevje. Na desni strani jih omejuje cesta, na levi rob gozda. 

Vreme jim je naklonjeno. Na prvi junijski dan še ni prevroče, sončno nebo pa vsake toliko časa prekrijejo oblaki, kar je dobrodošlo, saj senca tistim, ki v travi poskušajo biti nevidni, precej pomaga. Močnega vetra, kakršnega dobro poznajo vsi, ki se urijo na tem vadbišču, tokrat ni. To bo pomemben faktor pozneje, pri njihovih strelih.

Kmalu po znaku inštruktorjev za začetek naloge se travnate suilhuete zlijejo z naravo in popolnoma izginejo z našega vidnega polja. Vidimo le še štiri sprehajalce, tako imenovane walkerje, ki se s pisanimi zastavicami v rokah naključno sprehajajo po terenu. V primeru, da bo opazovalec na optiki zaznal premikanje kakšnega kandidata v travi, bo izdal ukaz "freeze" oz. zmrzni. Takrat morajo vsi kandidati ostati v položaju, kakršnega imajo, opazovalec pa sprehajalca prek postaje usmerja v bližino kandidata in ga poskuša identificirati. Če mu to uspe v razdalji stopala, je kandidat iz vaje izločen. 

Visoki kriteriji: v sedmem tednu usposabljanja polovični osip kandidatov

In medtem ko njim ura neusmiljeno teče, imamo mi čas za pogovor s stotnikom Blažem Planincem, vodjo usposabljanja za ostrostrelce. Kot nam pojasni, je desettedensko usposabljanje začelo 18 kandidatov in kandidatk, starih med 21 in 27 let. Zdaj, sedmi teden, je ostala le še polovica. Usposabljanje je namreč naporno tako fizično kot psihično, kriteriji za pridobitev naziva ostrostrelec pa visoki. 

Odkar so usposabljanje, ki temelji na programu ameriških marincev, pred desetimi leti zadnjič izvedli, so sicer razširili nabor vstopnih pogojev, tako da so nekateri kandidati na Baču novi, drugi pa že izkušeni – gre za pripadnike pehotnih polkov, Specializirane enote vojaške policije, Enote za specialne delovanje in celo mornarice. 

Osnovni pogoj za udeležbo na usposabljanju je, da imajo vsi kandidati opravljeno osnovno vojaško strokovno usposabljanje, preverjanje gibalnih sposobnosti z oceno najmanj 4, zdravniški pregled brez posebnih omejitev in letni strelski test z oceno usposobljeno. V prvi fazi usposabljanja gredo kandidati skozi sklop orientacijskih pohodov, tisti, ki jih inštruktorji ocenijo kot primerne, pa potem lahko nadaljujejo z glavnim delom tečaja. Ta zajema streljanje na znane in neznane razdalje ter ostrostrelsko taktiko. Pri slednji obstajajo točno določeni kriteriji ocenjevanja – kandidati morajo uspešno opraviti deset različnih zalezovanj na različnih terenih, pri čemer morajo vsaj tri zalezovanja opraviti 100-odstotno. To pomeni, da so od točke premika do točke posedanja njihovega končnega ognjenega položaja, od koder sprožijo dva strela, neodkriti. Vrhunec celotnega usposabljanja je zaključna vaja zalezovanja z živim strelom, ki je kombinacija vseh znanj, ki so jih kandidati pridobili v tem času.

Znanje slovenskih ostrostrelcev na izjemno visokem nivoju

Za pridobitev naziva ostrostrelec imamo v Slovenski vojski res visoke standarde, ki od posameznika zahtevajo ogromno, priznava Planinc, a naša odgovornost je, da je oseba, ki jo pošljemo v enoto, dovolj operativno sposobna. In kdo vse lahko postane ostrostrelec? "Zelo pomembno je, da imajo kandidati močno željo, saj so potem v to pripravljeni vložiti toliko več. Osnovni pogoj je seveda dobra psihofizična pripravljenost, karakterno pa mora biti oseba potrpežljiva, samozavestna in imeti neko stopnjo iznajdljivosti. Poleg tega mora biti sposobna v zelo kratkem času osvojiti ogromno znanja, tako teorije kot prakse, in to potem aplicirati v svoje delo." 

Ko kandidati uspešno zaključijo usposabljanje, so prerazporejeni v ostrostrelske oddelke, kjer pa se njihovo delo šele zares začne. Z leti pridobivajo izkušnje, se udeležujejo raznih mednarodnih misij, ostrostrelskih tekmovanj, spremljajo novitete na sodobnih bojiščih in tako nadgrajujejo svoje znanje.

Na vprašanje, kakšna je potreba po takšnem znanju v Sloveniji, naš sogovornik pove, da je ostrostrelstvo specifična stroka vsake vojske. "Gre za pehotnega vojaka na višjem nivoju, ki se ga lahko uporablja večnivojsko in je velik bojni multiplikator na bojišču. En ostrostrelec lahko naredi bistveno več kot cel pehotni vod – lahko se ga uporabi za eliminacijo tarč visoke vrednosti, navajanje podpornega ognja, opazovanje bojišča, poročanje … Gre za cel spekter nalog."

Ob tem izpostavi, da so slovenski ostrostrelci na izjemno visokem nivoju – primerljivi so s pripadniki tujih oboroženih sil in jih tudi prekašajo. O tem med drugim priča dejstvo, da je lani na ostrostrelskem tekmovanju v Nemčiji med več kot 20 tekmovalci iz različnih držav zmagal slovenski ostrostrelski par. "Ogromno je odvisno od lastnega entuziazma, nekaj je tudi sreče, ampak dejstvo je, da se tujci zgledujejo po nas in želijo kopirati naš program," ponosno doda Planinc.

Vaja iz zalezovanja: ključna je potrpežljivost

Da naloga kandidatov, ki se med vajo zalezovanja počasi premikajo proti položaju, od koder bodo lahko ustrelili, ne bo lahka, je bilo jasno že od samega začetka. Takrat jim največjo težavo predstavlja to, da ne vedo, kje točno sta locirana opazovalca, proti katerima se morajo premikati. Ko ju enkrat zaznajo, lažje izberejo smer in način, kako se bodo premikali.

Dobro uro po začetku vaje, ko že čakamo na hladnem pod krošnjami dreves pri opazovalcih na drugi strani vadbišča in se čudimo, kako lahko kar tri ure neprestano pogledujeta skozi optiko, saj je to izjemno naporno za oči, prvič slišimo besede opazovalca v sprejemnik: "Zmrzni!" Sprehajalci na terenu kandidatom zakličejo enak ukaz in napeto spremljamo, kaj se bo zgodilo. Je bil nekdo odkrit? Opazovalec po zvezi usmerja sprehajalca na mesto, kjer se mu zdi, da je zaznal premikanje: "Sniper pri tvojih nogah!" Sprehajalec odgovori: "Pozitivno!" Prvi kandidat izpade ob 11.30. Do mesta, od koder bi lahko streljal, mu je zmanjkalo približno 40 metrov. Izdalo ga je prehitro premikanje, pojasnijo inštruktorji, kar je tudi sicer ena najpogostejših napak, ki jo delajo kandidati. 

Le nekaj minut pozneje izpade še en kandidat. 20 metrov, preden bi vstopil v območje, kjer bi lahko sprožil prvi strel, ga je izdalo bočno premikanje. Razlog, da ga je opazovalec zaznal, je bilo tudi neujemanje barv na njegovi maskirni obleki z okolico. 

"Ko se kandidat premika proti končnemu ognjenemu položaju, je največkrat opažen v fazi premikanja po čistini ali ko se njihova maskirna obleka bistveno loči od naravne vegetacije, po kateri se premika. Pri zalezovanju je zato ključna potrpežljivost – da si vzamejo dovolj časa in ne izpuščajo korakov, ki so potrebni pri ostrostrelskem taktičnem premikanju," pojasni Planinc. 

"Koliko časa imate na voljo?" eden od inštruktorjev vpraša izpadlega kandidata, ki prikoraka k nam. "Tri ure," mu odgovori. Jasno mu je, kaj je storil narobe. 

Kandidat odkrit po prvem strelu

Okoli 12.30 zaslišimo prvi strel. Kandidati uporabljajo manevrsko strelivo. Enemu od njih se je očitno uspelo prebiti do primerne razdalje in stabilnega končnega položaja, od koder je lahko izmeril in ocenil razdaljo do cilja, nastavil parametre na puško ter sprožil prvi strel. V tem primeru sprehajalec pride v radij treh metrov od kandidata, opazovalec pa ima tri poskuse, da ga najde. Našemu kandidatu se je žal zgodilo, da je bil pri tem odkrit. Ker pa je uspel ustreliti vsaj enkrat, je nalogo opravil s 70-odstotno uspešnostjo. 

V primeru, da opazovalec kandidata, ki je streljal prvič, ne najde, v zrak dvigne identifikacijsko kartico, ki jo mora kandidat prebrati sprehajalcu. S tem da vedeti, da ima čisto linijo za strel do cilja. Takrat lahko sproži tudi drugi strel in opazovalec ima spet tri poskuse, da ga najde. "Kandidate pri drugem strelu običajno izda blisk iz ustja cevi. Če spredaj nima dobrega kritja, se to vidi in na podlagi tega ga opazovalec lahko locira. To pomeni, da je nalogo opravil 80-odstotno uspešno. Če pa kandidat ni odkrit niti po drugem strelu, je nalogo opravil z odliko," še pove vodja usposabljanja. 

100-odstotni rezultat dosegel le en kandidat

V času našega obiska na Baču je to uspelo samo enemu kandidatu. Dve uri in 35 minut po začetku vaje je prvemu strelu sledil še drugi in ker ga opazovalec pri tem ni odkril, je zabeležil popolni rezultat. Spomnimo – za uspešno končano usposabljanje kandidat potrebuje tri popolne rezultate v desetih različnih zalezovanjih, vsa zalezovanja skupaj pa morajo biti opravljena z več kot 70-odstotno uspešnostjo. 

Ostali kandidati so bili odkriti, še preden so uspeli streljati, dva od njih pa sta s prvim strelom odlašala tako dolgo, da se jima je preprosto iztekel čas. 

"Rezultati so, glede na fazo usposabljanja, v kateri smo, zadovoljivi," je ob koncu dejal Planinc in izrazil vero in zaupanje v fante, da imajo še dovolj časa in da jim bo na koncu uspelo.

Streljanje: tarče si postavijo sami, a razdalj ne poznajo

Časa za slabo voljo, tudi če je ta bila, tako ali tako ni bilo. Sledil je kratek premor za malico, nato pa so se morali kandidati že osredotočiti na naslednjo nalogo – streljanje na neznane razdalje. Kvalifikacije za streljanje na znane razdalje so namreč vsi že uspešno opravili.

Planinc nam razloži še pravila – kandidati delajo v paru, ki ga sestavljata strelec in opazovalec (shooter in spotter), kot je tudi sicer običajno pri ostrostrelcih. Na različne razdalje do 900 metrov, kolikor je tudi domet ostrostrelske puške kalibra 308, ki jo imajo pri sebi, si postavijo deset tarč, a natančnih razdalj ne poznajo. Izmeriti in izračunati jih morajo sami, pri tem pa ne uporabljajo laserskih daljinomerov, pač pa optiko z 12-kratno povečavo. Bolj natančno, kot bodo izračunali razdaljo, večja je možnost, da bodo tarčo zadeli. Če jo s prvim strelom zgrešijo, imajo možnost popravnega strela, ki pa mora slediti v roku petih sekund. Inštruktorji, ki so se medtem že zamenjali, jih pri tem ocenjujejo.

Pomembno vlogo pri streljanju imajo vremenski pogoji, ki so se na Baču v popoldanskem času precej spremenili. Zapihal je veter, ki je močan faktor pri samih nastavitvah, in zelo pomembno je, kako se obnaša na globini, še pove Planinc. Balistični kalkulator sicer lahko izmeri jakost vetra na lokaciji ostrostrelca, kaj se dogaja na skoraj kilometer oddaljeni tarči, pa mora ta predvideti sam – pri tem si lahko pomaga z opazovanjem vegetacije ali zastavic, če ima srečo, se pojavi tudi t. i. mirage (privid).

Po opazovanju kandidatov, ki so najprej postavljali tarče, merili razdalje, potem pa začeli streljati, smo bili navdušeni, ko smo skozi optiko lahko videli, kako se je ob zadetem strelu premaknila tarča. "Hit!" ali "Miss!" so po vsakem strelu zaklicali njihovi inštruktorji. Kandidatom sta se pri tej nalogi pridružila tudi dva policijska specialca, ki sta prav tako urila svoje znanje na tem področju.

Obe nalogi – tako dopoldansko zalezovanje kot popoldansko streljanje – se med seboj dopolnjujeta in sta za kandidate enako pomembni, nam je ob zaključku zaupal stotnik Planinc. "Streljanje je čista osnova, podlaga za delovanje ostrostrelca. Da ostrostrelec sploh lahko strelja, pa mora priti do končnega ognjenega položaja, to je z uporabo ostrostrelske taktike, ki ste jo lahko opazovali dopoldne."

Kandidati imajo zdaj na voljo še dobra dva tedna, preden bodo morali znanje, ki so ga uspeli osvojiti, pokazati na zaključni vaji in doseči dobre rezultate. Držimo pesti, da bo vsem devetim, ki smo jih pri tem lahko spremljali vsaj kratek čas, uspelo priti do konca. Srečno, fantje!