Leto po požaru obnova Notre-Dame stoji zaradi koronavirusa

15. aprila 2019 so bile oči svetovne javnosti uprte v Pariz, kjer so v ognjenih zubljih izginjala stoletja zgodovine. Gorela je znamenita katedrala Notre-Dame, eden najbolj prepoznavnih simbolov Pariza. Gasilci so se več ur borili z ognjem in skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Družbena omrežja so preplavile fotografije katedrale, pred katero se slika malodane vsak turist, ki obišče Pariz. Sledile so vznesene besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je velikopotezno obljubil, da bodo Notre-Dame obnovili v petih letih in da bo še lepša, kot je bila kadarkoli. 

Danes nad odprto, pogorelo streho znamenite katedrale sredi Pariza nepremično stoji žerjav. Delavcev ni, turistov prav tako ne, le redki domačini z zaščitnimi maskami na obrazu švignejo mimo nje. Obnovitvena dela se po enem letu niso niti dobro začela in že stojijo. Napoved Macrona, da bo Notre-Dame obnovljena do olimpijskih iger v Parizu, pa so ukrepi za zajezitev pandemije novega koronavirusa postavili pod še večji vprašaj. 

Arhitekti, inženirji, arheologi, znanstveniki z različnih področij, umetnostni zgodovinarji in drugi strokovnjaki že več mesecev neumorno analizirajo dejansko škodo, ki jo je v požaru utrpela znamenitost. In ta še vedno ni povsem jasna. 

Večji del ruševin, ki so prekrivale notranjost katedrale, so sicer že odstranili. Tako je pariški nadškof Michel Aupetit na veliki petek v cerkvi opravil manjše bogoslužje. Peščica zbranih je bila oblečena v zaščitno obleko, da bi preprečili morebitno kontaminacijo s svincem, na glavah so nosili čelade, saj še vedno obstaja nevarnost, da kakšen del stropa pade na tla, nekateri pa so – ker je čas epidemije – med obredom nosili zaščitne maske. "Danes smo se zbrali v tej napol porušeni katedrali, da sporočimo, da je življenje še vedno tu," je dejal Aupetit. 

Staljeni svinec otežuje obnovo

Ena od večjih težav, ki jo strokovnjaki skušajo vse od požara razrešiti, je vprašanje svinca. Streha konstrukcije je bila prekrita z več kot 200 tonami svinca, ki se je med požarom stalil. Poleg tega je bil iz 250 ton svinca izdelan tudi stolpič, ki je bil v požaru prav tako uničen. Območje požara je tako prekrito z manjšimi ali večjimi delci strupene snovi, ki jo je zelo težko odstraniti. Zaradi svinca so morali delovišče za kratek čas celo evakuirati zaradi bojazni, da bi se lahko delavci zastrupili. 

Geolog Jean-Didier Mertz, ki od samega začetka sodeluje pri obnovi Notre-Dame, s svojo skupino v laboratoriju analizira material, ki so ga rešili iz požara. Na rešenih opekah so sledi požara jasne, na nekaterih delih so vidne temne lise, ki jih je pustil stopljeni svinec. Mertz skuša ugotoviti, kako dobro so te opeke kljubovale ognjenim zubljem, kako poškodovane so in ali bi jih lahko znova uporabili v procesu obnove. "Ti kamnolomi (od koder je prišel izvirni gradbeni material) danes ne obstajajo več. Zato upamo, da bomo našli druge kamnolome, ki proizvajajo identični gradbeni material. Druga naloga naše analize je, da ugotovimo kakovost opeke, ki je še vedno sestavni del katedrale," je za DW dejal Mertz. 

Njegova ekipa podrobno preiskuje tudi sestavo malte, ki so jo uporabili, ko so Notre-Dame gradili. "Stara je 850 let in je uspela preživeti skozi stoletja. Želimo ugotoviti, katere so njene komponente, da jih lahko poustvarimo z enakimi metodami, kot so jih nekoč," pravi. Pri tem procesu sodelujejo strokovnjaki z različnih področij – od geologov do mikrobiologov in kemičnih inženirjev. 

Ta hip je proces obnove arhitekturnega bisera še vedno v zelo začetni fazi, ko šele pripravljajo navodila restavratorjem za čiščenje ostankov opek. "Denimo, ne moremo kar spraskati svinca z opek. S tem bi lahko izgubili pomembne informacije, če bi to počeli," pravi Mertz. Naloga ne bi bila tako zahtevna, če bi morali očistiti le nekaj sto opek, a kaj ko je tega materiala precej več. Samo pred katedralo je nakopičenih za približno 800 palet poškodovanih zidakov. Z vsakim kupom rešenega materiala pa morajo delavci ravnati zelo skrbno, saj pripadajo zgodovinskemu spomeniku izjemnega pomena. Niti en košček ne bo pristal v smeteh, pač pa bodo vse ostanke popisali, analizirali in ohranili. To sicer še ne pomeni, da bodo prav vse ostanke dejansko tudi uporabili v procesu obnove.  

Se pa v tem procesu strokovnjaki učijo tudi novih dejstev o sami arhitekturi katedrale. Denimo, ugotovili so, da je imela prvotna zasnova zvonika, ki so ga katedrali dodali šele v 19. stoletju, dvojne loke. Takšne skrivnosti, ki jih odkrivajo, pa predstavljajo dodatne elemente, ki jih bodo morali upoštevati pri rekonstrukciji.  

Veliko so uspeli rešiti

Požar je uničil dve tretjini strehe, porušil pa se je tudi stolpič. Toda, tudi ko je ogenj še divjal, so pogumni gasilci iz katedrale reševali vse, kar se je rešiti dalo. Devet dni po požaru so strokovnjaki začeli odstranjevati tudi vitraže, kar je bil precej zahteven proces, saj je bilo v katedrali za skoraj 1000 kvadratnih metrov stekla. 

Zdaj so okna katedrale prazna, saj vitraže prav tako analizirajo v laboratorijih. A tudi stekla so prekrita s staljenim svincem, zato je delo z njimi nevarno. Strokovnjaki, ki jih preučujejo, morajo med analiziranjem nositi zaščitne maske in posebna zaščitna očala. Dobra novica pa je, da so vitraži požar prestali in so v razmeroma dobrem stanju. Sprva so se namreč bali, da bodo zaradi visokih temperatur med požarom stekla popokala. »Ko smo videli, da okna niso bila poškodovana in da steklo ne bo razpadlo v tisoče majhnih razbitih delčkov, smo bili vsi presrečni,« je za DW dejala Claudine Loisel, kemična znanstvenica in strokovnjakinja za vitraže. 

Ogenj je prizanesel tudi znamenitim notredamskim orglam, ki so ostale nedotaknjene. Toda vseeno jih bodo morali odstraniti in temeljito očistiti skoraj 8000 cevi, v katerih se je nabrala plast svinčenega prahu. 

Statično stanje katedrale še ni znano

In če so uspeli okna in nekatere druge dele cerkve rešiti, se še vedno pojavljajo dvomi o sami trdnosti stavbe kot takšne. Širijo se govorice, da bi se lahko gotska katedrala porušila sama vase. 

Največji izziv za ugotavljanje dejanskega statičnega stanja celotne zgradbe je gradbeni oder, ki je bil postavljen še pred požarom med rednimi obnovitvenimi deli in je po požaru delno ostal ob stavbi. Najprej ga bodo morali odstraniti, kar pa ne bo lahka naloga, saj se je del odra prav tako stopil in zlepil skupaj med požarom. Zato bodo morali najprej ojačati strukturo same stavbe na tem delu, da se ne bi ob odstranjevanju uničenega gradbenega odra dodatno porušila. Določene dele, ki niso dovolj trdni, da bi po njih hodili, dosežejo le delavci, ki visijo na vrveh.

Šele ko bodo odstranili stari gradbeni oder, bodo lahko postavili začasno streho, ki bo ščitila dragoceno notranjost pred vremenskimi vplivi.

Zahtevne operacije se kar nekaj mesecev po požaru niso mogli lotiti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Dela so morali večkrat prekiniti, saj so to zimo vetrovi presegali hitrosti 40 kilometrov na uro, kar je za statično nestabilno strukturo lahko zelo nevarno. 

Zdaj, ko je vreme primerno za to, pa ga ovira kriza zaradi koronavirusa. Tako je vse bolj jasno, da Macronove obljube, da bodo katedralo obnovili v petih letih, ne bo moč izpolniti. Strokovnjaki so sicer že prej opozarjali, da bo obnova trajala desetletja.

Nove arhitekturne rešitve

Eno od ključnih vprašanj, na katerega še ni odgovora, je: ali naj katedralo obnovijo natanko tako, kakršna je bila, s tradicionalnimi tehnikami in materiali, ali bodo vključili moderne elemente in tehnike. Macron je izrazil naklonjenost ideji, da bi stolpiču katedrale dali sodoben pridih. 

Biti podpisan pod delo rekonstrukcije tako pomembne stavbe so sanje številnih arhitektov po svetu. Mnogi so zato že predlagali svoje arhitekturne rešitve za novo Notre-Dame, predvsem za zasnovo strehe. Tako se pojavljajo ideje, da bi bila streha steklena, drugi bi jo prekrili z zelenjem, ena najbolj drznih in nenavadnih idej pa je, da bi na strehi postavili bazen. Glavni arhitekt projekta Philippe Villeneuve idejam, ki so se pojavile, odločno nasprotuje. Javnomnenjske ankete pa so pokazale, da se z bolj konservativnimi rešitvami strinja tudi večina Francozov. 

Vlada arhitekturni razpis za obnovo katedrale šele pripravlja, objavili naj bi ga junija, če ne bo pandemija dodatno zmešala štren. 

Milijarda evrov čaka na začetek del

Šele ko bo izbrana arhitekturna rešitev, se bodo restavracijska dela dejansko tudi začela. Začetek obnove je sicer po vladnih načrtih predviden za prihodnje leto, če ga ne bo zamaknila pandemija. Denar za obnovo ne bi smel biti problem. Spomnimo, kmalu po požaru je okoli 320.000 posameznikov in organizacij z vsega sveta za Notre-Dame obljubilo za skoraj milijardo evrov donacij.

Pa vendarle, glede na ekonomsko krizo, ki je pred vrati, so pod vprašajem tudi ta sredstva. Sprejeti bo treba težke odločitve – ali zagotoviti obljubljeni denar za obnovo spomenika ali pa ga nameniti za socialno varnost ljudi.