Država bi morala prepoznati in odstraniti psihopatske posameznike z vodilnih položajev ter vzpostaviti visoke etične in moralne standarde. Le tako bi lahko ustvarili družbo, kjer destruktivni vplivi psihopatije ne bi ogrožali širše skupnosti, sta prepričani. Svetujeta tudi, kako se lahko sami zaščitimo, če sumimo, da je naš sodelavec psihopatska osebnost.
Kot pripovedujeta dr. Leonida Zalokar in dr. Andreja Pšeničny, soustanoviteljici zasebnega Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije, je delovanje 'kač v poslovnih oblačilih' pogosto povezano z zlorabo priložnosti, pritiskom in pomanjkanjem etičnih ovir. Psihopati na delovnem mestu povzročajo mobing, konflikte in zmanjšano produktivnost, kar slabi organizacijsko kulturo, opisujeta. Psihopati so strateško manipulativni, hladnokrvni in delujejo prikrito, kar jih loči od drugih toksičnih osebnosti. Čeprav jih pogosto težko prepoznamo, jih zaznamujejo impulzivnost, pomanjkanje empatije in destruktivno vedenje, usmerjeno v osebne koristi.
Psihopatske osebnosti so pogosto sicer odlični vodje ali inovatorji zaradi sposobnosti hitrega odločanja, strateškega razmišljanja in prilagodljivosti. Njihova neustrašnost in osredotočenost na trenutek jim omogočata uspešno delovanje v kriznih situacijah. Tveganja, ki jih sprejemajo, so lahko koristna za poslovno strategijo in razvoj, če so omejena z jasnimi etičnimi smernicami in ustreznim nadzorom. V strukturiranih okoljih so te lastnosti lahko dragocen vir uspeha v poslu, politiki in na drugih zahtevnih področjih.
Psihopate najdemo v vseh poklicih, čeprav so pogostejši med voditelji, politiki in kirurgi. Prisotni so tudi na manj pričakovanih mestih, saj njihovo destruktivno vedenje presega poklicne meje. Nadpovprečni psihopati so inteligentni in strateški, kar jim omogoča dolgoročen uspeh in družbeno vplivanje. Povprečni in podpovprečni psihopati imajo omejene sposobnosti, kar pogosto vodi v očitne konflikte ali kriminalna dejanja, ki jih hitreje razkrijejo, pojasnjujeta.
Če si osebne odnose nekako lahko izbiramo, je to še težje v službi, ko od sodelavcev ne moremo preprosto odkorakati. T. i. kače v poslovnih oblačilih predstavljajo okoli 10 odstotkov delavcev. Kako rušilni so lahko?
Dr. Zalokar: Prisotnost psihopata v organizaciji lahko destabilizira celoten sistem, kar dokazujejo raziskave Kliničnega inštituta za medicino dela iz leta 2016. Približno 19 do 20 odstotkov slovenskih delavcev je poročalo o trpinčenju na delovnem mestu, kar vključuje psihološko in čustveno nasilje, izolacijo ter onemogočanje kariernega razvoja. Ti dogodki pogosto potekajo kontinuirano in sistematično, kar vodi do resnih posledic za žrtve, kot so izgorelost, duševne stiske in končna izolacija. Mobing ni omejen zgolj na nadrejene, temveč se dogaja tudi horizontalno ali celo od podrejenih navzgor.
Kakšno škodo konkretno lahko povzročijo?
Dr. Zalokar: Težava ima širši družbeni vpliv. Slovenija beleži visoko stopnjo absentizma. Leta 2023 je bilo zaradi daljših bolniških odsotnosti z dela odsotnih rekordnih 56.128 zaposlenih, kar je več kot trikrat več kot leta 2012. Takšne odsotnosti povzročajo ogromne finančne izgube in zmanjšujejo delovno učinkovitost. Psihopati na delovnem mestu pogosto vzbujajo občutke nezadostnosti pri svojih žrtvah, kar vodi v upad samozavesti, napake pri delu in nazadnje v popolno nefunkcionalnost.
Kako nevarni so torej psihopati na delovnih mestih? Kaj vse lahko povzročijo?
Dr. Zalokar: Psihopati na delovnem mestu pogosto ustvarjajo toksično okolje zaradi svoje potrebe po moči, nadzoru in dominaciji. Po besedah psihoterapevta Johna Clarka gre pogosto za 'uspešne psihopate', ki svoje destruktivno vedenje nadzorujejo, da ohranijo družbeno ugledne položaje. Njihova prisotnost vodi do mobinga, povečanih konfliktov, nižjega zadovoljstva pri delu in slabšanja ugleda organizacije. Psihopati manipulirajo brez empatije ali krivde, dobro poznajo meje med pravim in napačnim, a jih brez zadržkov prestopajo.
Kako jih prepoznati in kako s takšno osebo sobivati – kako jo lahko 'ukroti' vodstvo, kako naj se do nje vedejo sodelavci?
Dr. Zalokar: Najboljša obramba pred psihopati je omejevanje stikov in uporaba strategije 'sive skale', ki vključuje čustveno nevtralnost in minimalno odzivanje. Vodstvo mora vzpostaviti jasna pravila za preprečevanje manipulacij ter spodbujati prijave mobinga brez strahu pred posledicami. Odlašanje z ukrepi le krepi moč povzročiteljev mobinga in poglablja težave. Zaposleni morajo dosledno ščititi svoje meje in sodelovati pri ustvarjanju zdravega delovnega okolja. Kolektivna prizadevanja in vztrajnost pri postavljanju meja so ključni za zmanjšanje škode in omejevanje vpliva psihopatov, kar omogoča zaščito osebne in poklicne integritete vseh vpletenih.
Poudarjate pa tudi, da so njihove lastnosti lahko velikokrat tudi koristne za družbo.
Dr. Pšeničny: Psihopatske osebnosti so pogosto odlični vodje ali inovatorji zaradi sposobnosti hitrega odločanja, strateškega razmišljanja in prilagodljivosti. Njihova neustrašnost in osredotočenost na trenutek jim omogočata uspešno delovanje v kriznih situacijah. Tveganja, ki jih sprejemajo, so lahko koristna za poslovno strategijo in razvoj, če so omejena z jasnimi etičnimi smernicami in ustreznim nadzorom. V strukturiranih okoljih so te lastnosti lahko dragocen vir uspeha v poslu, politiki in na drugih zahtevnih področjih.
Vendar pa nenadzorovane lastnosti vodijo do manipulacije, destabilizacije delovnih okolij in gospodarske škode. Ključni so ozaveščanje o problematiki, razvoj diagnostičnih orodij ter uvedba etičnih smernic in povratnih mehanizmov. S tem je mogoče izkoristiti njihove prednosti, hkrati pa minimizirati škodo, ki jo lahko povzročijo. Priznanje in razumevanje psihopatije kot koncepta sta nujna za razvoj strategij, ki bi uravnotežile njihove potencialne koristi in tveganja.
Velika verjetnost je torej, da smo se vsi že srečali z neko vrsto psihopatije na delovnem mestu. Kako ločiti med egocentrično, toksično osebo in med psihopatom?
Dr. Pšeničny: Psihopati na delovnem mestu izstopajo po svoji hladnokrvni manipulaciji, impulzivnosti in strateški usmerjenosti. V nasprotju z narcisi, ki iščejo validacijo in občudovanje, psihopati delujejo brez potrebe po priznanju in se osredotočajo na doseganje svojih ciljev. Za razliko od makiavelistov, ki so preračunljivi manipulatorji z dolgoročnimi strategijami, psihopati združujejo impulzivno vedenje z natančnim načrtovanjem, kar pogosto vodi v destruktivne posledice. Njihovo vedenje je bolj premišljeno od saboterjev, ki delujejo iz osebnega nezadovoljstva, in bolj usmerjeno v pridobivanje moči kot vedenja pasivno-agresivnih osebnosti, ki svoje nezadovoljstvo izražajo posredno.
Psihopati se prav tako razlikujejo od osebnosti, kot so konfliktne in borderline osebnosti, ki so bolj čustveno nestabilne in delujejo impulzivno zaradi notranjih frustracij. Medtem ko shizoidne osebnosti bežijo od odnosov, psihopati aktivno iščejo priložnosti za izkoriščanje drugih. Njihova sposobnost združevanja impulzivnosti in strateškega razmišljanja jih dela težko prepoznavne, obenem pa še posebej škodljive za delovno okolje in medosebne odnose, saj konflikte in odnose sistematično izrabljajo za utrjevanje svoje moči in vpliva.
Kdo pogosteje postane 'žrtev' psihopata na delovnem mestu? Koga si izbirajo pogosteje ali jim je vseeno?
Dr. Pšeničny: Psihopati nikdar ne izbirajo žrtev naključno, temveč prepoznajo tiste, ki so ranljivi za njihove manipulacije. Serijski morilec Ted Bundy, prototip psihopata, je v zaporu sodeloval v eksperimentu, kjer je pokazal, kako odbira svoje žrtve. Ženske so se samo sprehodile mimo njega, ne da bi z njim vzpostavile kakršenkoli kontakt. Tiste, ki jih je odbral kot žrtve, so vse doživele v svoji zgodovini različne zlorabe.
Psihopati so strateško manipulativni, hladnokrvni in delujejo prikrito, kar jih loči od drugih toksičnih osebnosti. Čeprav jih pogosto težko prepoznamo, so znanje značilni impulzivnost, pomanjkanje empatije in destruktivno vedenje, usmerjeno v osebne koristi.
Torej ciljajo na tiste, ki so ranljivejši?
Dr. Pšeničny: Psihopati na delovnem mestu pogosto ciljajo na ljudi z izrazitimi ranljivostmi, kot so prekomerna empatija, potreba po potrditvi, čustvena nestabilnost ali strah pred zavrnitvijo. Manipulirajo z njihovo željo po ugajanju in pomoči, jih obremenijo z dodatnim delom ter izrabljajo njihov občutek odgovornosti za uspeh skupine. Tisti, ki iščejo validacijo, na primer narcistične, perfekcionistične osebnosti, so prav tako ranljivi, saj psihopat sprva zadovoljuje njihovo potrebo po pohvali, nato pa subtilno spodkopava njihovo samozavest.
Katere tehnike še uporabljajo za manipulacijo in rušenje sodelavcev?
Osebe z nestabilno identiteto, npr. borderline osebnosti, postanejo žrtve zaradi svoje čustvene občutljivosti in strahu pred zapuščenostjo. Psihopat izrablja njihovo potrebo po stabilnosti, jih sprva idealizira, nato kritizira, kar vodi v čustveni kaos in odvisnost. Strah pred zavrnitvijo ali osamljenostjo odvisne osebnosti psihopat manipulira z ignoriranjem ali grožnjo zavrnitve, kar še poveča odvisnost žrtve. Pri paranoičnih posameznikih izkorišča sumničavost, da jih izolira od kolektiva in se predstavi kot edini zaupanja vreden zaveznik.
Razkrili ste celo informacijo, da naj bi psihopati gospodarstvu v Sloveniji povzročili letno za kar milijardo evrov škode. Kaj vse je ujeto v tej številki?
Dr. Pšeničny: Psihopati na vodilnih položajih so še posebej nevarni. Po ocenah mednarodnih strokovnjakov letna gospodarska škoda, ki jo v Sloveniji povzročijo posamezniki s psihopatsko strukturo, znaša približno milijardo evrov. To vključuje koruptivne koristi, finančne izgube v javni upravi in škodo, povzročeno podjetjem. Največji delež škode nastaja v javnem zdravstvu. Psihopati izkoriščajo priložnosti, kot so dostop do finančnih sredstev ali vodstvenih položajev, in pri tem ne občutijo pritiska ali moralnih zadržkov. Njihovo ravnanje temelji na prepričanju, da so upravičeni do tega, kar si vzamejo.
Kaj se lahko torej dogaja v podjetjih, kjer so na vodilnih položajih takšne osebnosti?
Dr. Pšeničny: V okoljih, kjer prevladujejo psihopatski voditelji, se pogosto oblikujejo skupine podobno mislečih posameznikov, kar vodi v kratkoročno strateško odločanje brez dolgoročne vizije. Takšne organizacije postanejo še bolj dovzetne za manipulacije, notranje konflikte in destruktivne posledice. Psihopati pogosto ustvarjajo toksične delovne razmere, ki negativno vplivajo na zaposlene in povzročajo dolgotrajne zdravstvene težave ter absentizem.
Kako lahko to preprečimo?
Slovenija mora nujno razviti strategije za prepoznavanje in obravnavo psihopatskih vedenj na delovnem mestu. Poudarek mora biti na preventivi, transparentnosti, etičnih smernicah in podpornih sistemih za žrtve. Brez takšnih ukrepov bodo gospodarske in človeške izgube še naprej naraščale, medtem ko bodo toksična delovna okolja povzročala škodo ne le posameznikom, temveč celotni družbi.
"Zmotno je prepričanje, da so vsi psihopati uspešni. Večina jih ima povprečne intelektualne in socialne sposobnosti, kar omejuje njihovo sposobnost dolgoročne manipulacije in uspeha. Povprečni psihopati delujejo dovolj funkcionalno, da preživijo v družbenih in profesionalnih okvirih, vendar njihova manipulacija in očarljivost pogosto vodita v konflikte, toksične odnose in kratkoročne rezultate."
Ponekod v tujini uprave celo že nadzorujejo, ali so člani organizacije oziroma uprav psihopati ...
Dr. Pšeničny: Nizozemska centralna banka (DNB) in Nizozemski organ za finančne trge (AFM) preverjata integriteto in strokovno usposobljenost kandidatov za vodstvene funkcije v finančnih institucijah. Postopek vključuje analizo preteklih ravnanj, kazenske evidence in drugih dejavnikov, ki vplivajo na etično in učinkovito vodenje, vendar ne vključuje specifičnih testov za odkrivanje psihopatskih lastnosti. Preverjanje zajema kazensko evidenco, delovno zgodovino, kvalifikacije, analizo referenc in psihološke ocene, kot so testi MMPI ali Hogan Assessment, za oceno poštenosti in stabilnosti. Kandidati odgovarjajo na vprašanja o etičnih dilemah, preverjajo se njihovi družbeni mediji, simulacije in preizkusna obdobja pa omogočajo opazovanje vedenja v kriznih situacijah. Cilj je zaščita organizacije, krepitev zaupanja deležnikov in izbor kadrov, ki izkazujejo visoke etične standarde ter ustrezajo vrednotam organizacije.
Znano je, da je največ psihopatov med politiki, visokim menedžmentom, kirurgi. Kateri pa so tisti poklici, v katerih na to ne bi pomislili? So lahko torej povsod?
Dr. Zalokar: Da, zelo enostavno povedano, so povsod.
Naslednjič pišemo o brezčutnih otrocih.
Zmotno pa je prepričanje, da so vsi psihopati uspešni, poudarjate.
Dr. Pšeničny: Res je, zmotno je prepričanje, da so vsi psihopati uspešni. Večina jih ima povprečne intelektualne in socialne sposobnosti, kar omejuje njihovo sposobnost dolgoročne manipulacije in uspeha. Povprečni psihopati delujejo dovolj funkcionalno, da preživijo v družbenih in profesionalnih okvirih, vendar njihova manipulacija in očarljivost pogosto vodita v konflikte, toksične odnose in kratkoročne rezultate. Nadpovprečno inteligentni psihopati so analitični in karizmatični, njihove manipulacije pa subtilne in strateške. Delujejo znotraj zakonov, a jih prefinjeno izkoriščajo, zato redko vzbujajo sum. Podpovprečni psihopati pa zaradi nizke inteligence in impulzivnosti pogosto delujejo nasilno in grobo, kar vodi v družbeno izključenost ali kriminal. Razlike v sposobnostih psihopatov močno vplivajo na njihov uspeh in posledice za okolico.
Opozarjate tudi, da so pri nadzoru psihopatov na delovnem mestu še kako pomembni sistemski ukrepi. Pri tem izpostavljate denimo evropski sitem zaščite žvižgačev – kakšno vlogo ima to v tem kontekstu in kako bi moral žvižgače zaščititi slovenski zakon?
Dr. Pšeničny: Evropski sistem zaščite žvižgačev je ključen za preglednost in integriteto v organizacijah, še posebej pri omejevanju škodljivega vpliva psihopatov v hierarhičnih strukturah, kot so korporacije, javni sektor in politične institucije. Sistem omogoča varno razkrivanje manipulativnega vedenja, zlorab moči in etično vprašljivih dejanj, značilnih za psihopate v vodstvenih vlogah, ter spodbuja vzpostavitev višjih etičnih standardov, ki so v nasprotju z vrednotami, kot sta sebičnost in brezobzirnost. Žvižgači pomagajo preprečevati destruktivne vplive, kot so toksična delovna okolja, izkoriščanje zaposlenih in škodljive odločitve, ter zmanjšujejo strah pred povračilnimi ukrepi, saj jim sistem nudi varnost in zaupnost. Za učinkovito omejevanje vpliva psihopatov bi moral slovenski zakon zaščititi ne le prijavitelje kaznivih dejanj, temveč tudi tiste, ki opozarjajo na manipulativna in neetična ravnanja, saj to prispeva k dolgoročnemu etičnemu in trajnostnemu delovanju institucij.
