Kult hepi hepi: V to past bi se ujelo 80 odstotkov ljudi

Kako si sploh prišla do prvih informacij, da na slovenskih tleh deluje tako izkoriščevalska sekta oz. bolje kult, kot si sama opozorila? 

Do Peternelove sem prišla čisto po naključju, ko smo za Preverjeno leta 2011 pripravljali neko drugo zgodbo. Nato sem se lotila raziskovanja. Srečevala sem ljudi, ki so hodili na njene delavnice. Peternelova ni hotela pred kamere, poslala je le svoj najožji krog sodelavcev. Že takrat sem jim poskušala dopovedati, da nekaj ni v redu, ampak te ne slišijo. Ti ljudje dobijo nek poseben steklen pogled, kar govori v prid temu, da gre za načrtno, sistematično, počasno psihološko manipulacijo. Oni so dobesedno zadeti. Govorila sem jim 'zbudite se, zbudite se'. Kadar koli sem prišla do katerega od njih, mi je rekel, da ne razumem, da nimam dovolj visoke energije. Jaz pa sem vedno vedela, da moram počakati samo pol leta, do enega leta, največ dveh, da se bodo te sanje razblinile; takrat me poiščejo ter prosijo za pomoč. Tako je bilo tudi v primeru Špele Peternel in ljudi, ki jim je dolžna milijone.

Zakaj smo tako zelo dovzetni za takšne zlorabe?

Korenine slovenske naivnosti segajo v 90. leta. Vse skupaj se je začelo z razvpito kitajsko zdravilko Aiping Wang, če se je spomnite. Mi takrat nismo imeli toliko različnih oblik duhovnosti kot drugje po Evropi. Tam so jo postopoma spoznavali, s tem pa počasi tudi njene pasti. Pri nas pa je vsa ta duhovnost prišla naenkrat in mi smo bili popolnoma ranljivi na vsakršne zlorabe. Wangova je v Kinu Šiška imela zakupljen prostor in začela s svojimi predavanji, ljudje pa so množično obiskovali njena predavanja, na katerih je učila, da se ljudje ne rabijo zdraviti, da je vse v energiji. Se je pa zapletlo, ko sta dva bolnika umrla, ker sta prenehala jemati zdravila. Takrat je Kitajka pobegnila v tujino, v Avstralijo, s seboj pa odpeljala tudi nekaj slovenskih družin, ki so tam delale kot njeni sužnji in za to celo plačevali. To je bil prvi tak odmeven primer.

Ko je policija tudi tam začela raziskovati primere smrti, je Wangova odšla, svojo licenco pa naj bi po pripovedovanju udeležencev prodala Špeli Peternel, ki je vse skupaj nadaljevala, a šla v velike skrajnosti. Za svoje enoletne tečaje je namreč računala 24.000 evrov, prav tako je ponujala nekakšne energetske komore. V vse posle je vpletla tudi zelo znane ljudi, s čimer je svoje sledilce prepričala, da ima tako dobre poslovne zveze, da so ji dajali dobesedno milijone za te domnevne posle. Hkrati pa je vodila posebne tečaje za svoje sledilce. 

Sistem je torej že od Peternelove isti. Vedno se začne z duhovnimi delavnicami. Na začetku so cene nizke, Peternelova je uporabljala delavnice osebnostne rasti, pa tudi nudenje nekakšnih energetskih masaž, s katerimi je sprostila ljudi, jim prisluhnila, ljudje so se naenkrat počutili udobno, drugače. Vse je izjemno skrbno dodelan načrt sistematične psihološke manipulacije, ki mu v psihologiji pravijo grooming. Vsi, ki so to gledali in si rekli, da njega ne bi nikoli prepričali, sem prepričana, da bi jih 80 odstotkov prepričali. Sistem je namreč narejen tako, da ti najprej ponudi sprostitev, ugodje, razumevanje, določena znanja, ki sama po sebi niso nevarna, hkrati pa sočasno iščejo tvoje šibke točke, ki jih izkoristijo. Šele ko so pridobili tvoje zaupanje, pa so ti nato ponujali tečaje – Peternelova po 24.000 evrov, Ignjatović, ki je po umiku Peternelove v Avstralijo začel svojo piramido, pa po 15.000 evrov.

Ves čas opozarjaš, da gre za zelo dodelan načrt sistematične psihološke manipulacije. Kako je to potekalo pri Ignjatoviću?

Ignjatovićeva, ki sta bila učenca Peternelove, sta poznala sistem, ga uporabila, dala nižje cene in ga zapakirala v drugačno zgodbo. Ko so pridobili tvoje zaupanje, so ti rekli: pojdi na enoletni trening – dejansko so mu rekli reprogramiranje –, mi ti zaradi programov, vzorcev, ki jih imaš v sebi in zaradi katerih si neuspešen, nesrečen, ne najdeš ljubezni, nimaš denarja, ponujamo, da bomo te programe spremenili v nekaj pozitivnega. Hkrati pa so uporabili – kot v klasični piramidi – nekaj določenih ožjih sodelavcev, ki so bili primer, kako so jim te delavnice in kasneje tudi vlaganje denarja spremenili življenje, da so ti pokazali, kako lahko napreduješ. V bistvu pa so ti namesto čistil prodajali duhovnost. To je videti kot klasična denarna piramida. Vsak, ki je nekoga privabil, pa naj bo to na delavnice ali k vlaganju denarja, je dobil nekaj odstotkov. Če si si želel olajšati plačevanje dragih tečajev, si vanje pritegnil čim večje število ljudi, da so se tudi oni priključili.

Ti tečaji so bili v resnici nekakšno reprogramiranje možganov. Tu gre res za subtilno psihološko manipulacijo, ki ji težko ubežiš, ko si enkrat notri. Včasih so bili še bolj poduhovljeni, zdaj uporabljajo plašč krščanstva. Meditacija, lepa energija, sreča ... Na tečajih udeleženec pove, kakšne težave ima in kaj bi rad dosegel, voditelj pa mu pove, kako bo to dosegel, med temi so tudi zelo bizarni načini, npr. udeležencem so določali, koliko očenašev ali zdravamarij morajo zmoliti, da bodo dosegli svoje cilje. Bistvo vsega pa je t. i. toksična pozitivnost. Odrini vstran vse težave, bodi srečen, vse se bo zgodilo samo od sebe. Ljudje iščemo bližnjice, on jim jo je pa ponudil. 

Več o prijemih, ki so jih uporabljali, pa v jutrišnjem članku Irene Pan.

Ko so leta 2013 razkrili njihovo delovanje, sta Ignjatovićeva hitro po tistem začela pripravljati selitev v tujino, po prvih policijskih preiskavah pa sta se odselila v Dominikansko republiko. Problem je bil takrat, ker tisti, ki so bili notri, goljufij niso prijavljali Policiji, pač pa so se na Policijo obračali njihovi svojci. To pa so tretje osebe, zato Policija kljub temu, da je vedela, da se nekaj dogaja, in se trudila, ni mogla sprožiti postopkov, ker so bili oškodovani tiho, večinoma zaradi sramu in strahu.

Od delavnic do kreditov. Kako je šla ta pot?

Njegovi pomočniki so se ukvarjali in ponujali različne oblike duhovnosti, pri tem pa nikoli niso omenili Ignjatovića, zato se večina ni niti zavedla, da se je zapletla v sekto hepi hepi. Ponujali so relativno poceni začetne uvodne delavnice, v katerih so podrobno preučili naslednjo žrtev. Že leta 2013 so mi povedali, da so dobili navodila, kako naj novačijo druge in kako naj pridobijo posojila. Ko so našli nekoga, ki bi bil primeren, da vstopi v to združbo, so morali poklicati svojega mentorja, ki jim je nato dal natančno določena navodila, izdelan načrt, kako to novo žrtev vpeljati.

Na neki točki so v svoje mreže vpletli tudi bankirje, ki naj bi dobivali 12 odstotkov od vsakega kredita. Ignjatoviću je očitno uspelo prepričati nekatere bančnike, da so sodelovali, saj so bile provizije zelo dobre. Tudi vsi tisti, ki naj bi vložili v Ignjatovićeve posle, naj bi vsak mesec dobili od enega do štiri odstotke donosov, čez leto dni pa še ves denar nazaj. Zadeva je vsaj pol leta res delovala, saj so ljudje dobivali svoje provizije, bili so srečni, pustili so službe, se ukvarjali samo s tem in se hvalili okoli, da vse skupaj deluje, zato so v to mrežo vpletli tudi številne sorodnike, prijatelje in znance. Ko pa se je vse skupaj začelo sesuvati, so se vsi znašli sami s svojimi dolgovi, mnogi med njimi pa so imeli dolgove že od prej, saj so menili, da jih bodo s pomočjo vlaganja končno odplačali. Izkoristili so tiste, ki so bili na dnu.

Ko je Irena Pan leta 2013 prvič poročala o sekti hepi hepi in Saši Ignjatoviću oz. Mojstru, ki je vse skupaj vodil, je prispevek začela z enim od sorodnikov ene od Ignjatovićevih žrtev, ki je bil pripravljen javno spregovoriti. Ime mu je bilo Vojko, v Mojstrove kremplje pa se je ujela njegova žena Martina, ki je zdaj ena od obtoženih v tej zadevi, trenutno pa je v priporu na Igu.

Kako si prišla do intervjuja z Veseljkovo?

Bizarno naključje je bilo, da smo leta 2013 prvi prispevek o kultu hepi hepi začeli prav z njenim možem Vojkom. Kot da bi energija hotela, da jaz to malo pospravim.

Ko sem spremljala sojenje Martine Veseljko, sem videla, da se je na neki točki končno zlomila – en od ožjih sodelavcev Ignjatovića Boštjan Adam Novak je namreč na sojenju ni zaščitil in očitno je takrat dojela, da je ostala sama. Takrat sem začutila, da bo morda zdaj želela spregovoriti. 

Medtem ko sem se pripravljala na intervju s pripornico in začela raziskovati, kakšno je trenutno stanje, sem tudi sama šokirana odkrila, da je sedaj še več žrtev in da je vse še huje. Dejansko je na stotine žrtev. V mojem zadnjem prispevku je zgolj nekaj tistih, ki so si upali spregovoriti. Sem govorila tudi z drugimi žrtvami, ki jih je enostavno preveč strah spregovoriti ali jih je preveč sram, nekateri pa celo čudežno upajo, da bodo dobili denar. Ko sem dojela, kako gromozanska je postala ta mreža, takrat se je začel prispevek širiti.

Je Martina žrtev ali prevarantka ali oboje?

Na nek način je bila zagotovo žrtev, ampak po desetih letih v tem sistemu pa se je zagotovo zavedala, kaj počne, vendar verjetno ni več zmogla izstopiti. Če si ti dolžen milijon in pol evrov ali še več, se težko umakneš. Mnogi so hitro ugotovili, da nekaj ni v redu, a niso imeli možnosti, da bi se rešili iz zanke. Namreč, če bi izstopili ali šli na Policijo, jim je grozilo, da bodo ostali brez vsega denarja. Ti ljudje so bili ujeti v mrežo, ker je bil to edini način, da bodo morda prišli do denarja. Večina se je zavedala, da bo v primeru razkritja cela piramida padla, torej ne bo več pritoka denarja, kar pomeni, da bodo ostali brez vsega. Mnogi so ostajali kot žrtve, nekateri pa so spletali nove mreže, saj so vedeli, da bodo vsaj oni dobili denar, če bodo notri potegnili še več žrtev. Tukaj niso odgovorni le Ignjatović in njegovi ožji pomočniki, pač pa sega v nekaterih primerih odgovornost tudi do dna piramide. Na neki točki si ti iz žrtve postal soudeleženec.

 Kako so kriminalisti sploh prišli do Martine? 

Policija je prejela več posamičnih primerov prijav. Takrat niso vedeli, da gre za združbo. To je razkril šele kriminalist, ki je začel preiskovati bankirje. Opazili so namreč povečanje števila kreditov, prav tako, da je takšnih bankirjev več, nato pa celo, da obstaja mreža bankirjev. Bančnike je izdal roza zvezek, v katerem je imel eden od ožjih Ignjatovićevih sodelavcev zapisane stranke, katerim je pomagal do kredita. Začelo se je pojavljati ime Saše Ignjatovića in kult hepi hepi. Šele takrat so začeli kriminalisti povezovati niti skupaj in so razkrili, da obstaja celotna združba. 

Zakaj se jih toliko ujame v past?

Ena od oseb, ki je v zlovešče mreže kulta vabila šibke žrtve, je tudi Aleksandra Pinterič, ki je imela delavnice za mlade mamice. Sprva v njih ne vidiš ničesar zloveščega. Povsem razumem mamice, ki so bile utrujene, izčrpane, na robu obupa, da so podlegle. Če jim nekdo, ki je tudi sam starš, govori, da je sam šel čez isto kot oni, da jih razume, da mu je uspelo iz tega ven, da jih lahko nauči tega, kako se rešiti, kako biti uspešen, kot je on sam. Ena od mamic mi je povedala, da se je Pintaričeva hvalila, da samo s prodajo svojih knjig zasluži 30.000 evrov, zelo nerealna in nedosegljiva cifra za naš trg. 

Najbolj grozljivo je to, da so njegovi namestniki delali zelo različne stvari, vsak je našel svojo klientelo in na začetku je vse skupaj bilo videti zelo legitimno. Tudi Veseljkova se je redno pojavljala na televiziji, je bila ves čas urejena ženska, kazala je povsem drugačno podobo. Uporabljajo duhovnost, stvari, ki dejansko vsaj deloma delujejo, meditacija zagotovo pomaga, pa pozitivne misli, tudi molitev je nekaterim v pomoč. Šele potem, ko so v bistvu imeli občutek, da to dejansko deluje, šele potem so začeli z izkoriščanjem. Res bi rada poudarila, ni tako zelo preprosto, da rečeš: jaz v to nikoli ne bi padel. Podobno kot pri Cerkvi. Kako pa je Cerkev lahko svoje prepričala, da so vlagali svoj denar v delnice, in se je potem vse sfižilo? Tudi Kristjani so verjeli, da če komu zaupati, je to Cerkev, in so vložili vse svoje premoženje v delnice, ki so potem padale. Zdaj ti isti ljudje govorijo: meni se to ne bi zgodilo. Njim se je že zgodilo. 

Je kdo še posebej nagnjen k temu, da se ujame v pasti kulta?

V tej mreži so pravzaprav vsi profili, dobesedno vsi. Od učiteljev, poslovnežev, odvetnikov, podjetnikov, športnikov do običajnih delavcev. Kar privlači, je zagotovo tudi tisto, kar privlači v vsakem kultu: vsak kult uspeva, ker mu uspe kompleksen svet razložiti samo kot črno-belo in ponuditi zelo preproste rešitve, na to pa praktično pademo lahko vsi. Je pa to najbolj kapitalističen kult, kar jih poznam. V bistvu to ni več hepi hepi kult, pač pa kult kapitala. Zdi se mi bizarno, da tisto, kar je za nas najhujše, popolna zadolženost, da iz tega narediš nekaj najboljšega. Mokre sanje vsake banke. Ponujal je preproste rešitve in izkoristil to, kar pravzaprav že počnemo. Jemljemo kredit za kreditom za stvari, ki jih pogosto niti ne potrebujemo. Koliko Slovencev živi ob kruhu in vodi, da lahko vozi zelo luksuzen avto? Zato, da navzven daje podobo, kako je uspešen, v resnici pa hodi na Rdeči križ. Ignjatović pa je iz tega naredil celo duhovno gibanje. Pojdi na banko, vzemi čim več kredita in pokaži, da si uspešen, pa bo denar kar sam prihajal k tebi. 

Da mu je uspelo, je verjetno zaslužna tudi njegova karizma. Da je nekomu v redu, če se ga kliče Mojster in se ga mora brezpogojno poslušati, pa kaže tudi na narcistične poteze osebnosti. Da pa v to zavestno potegneš ranljive ljudi in nato pobegneš, pa razkriva, da so v njem morda tudi precej sociopatske poteze. To vse so sicer tudi ene izmed običajnih osebnostnih značilnosti vodje kulta.

Po vsem, kar smo že slišali, bo Ignjatović, ki se pred roko pravice skriva v Dominikanski republiki, kdaj odgovarjal za svoje početje?

Skoraj prepričana sem, da ne bo ušel roki pravice, saj je tukaj enostavno preveč oškodovanih, tokrat je šel predaleč. Enostavno je vpletenih toliko ljudi, ki so sedaj pripravljeni pričati in dati dokaze tudi Policiji. Mislim, da bo imela dovolj dokazov, da ga spravi za zapahe.

Si Mojstra kdaj osebno spoznala?

Ignjatovića nisem nikoli osebno spoznala. Ko sem Sašo in Eleno Ignjatović leta 2013 prosila za odziv, nista želela dati izjav, sta pa želela, da poudarim, da nista povezana s Špelo Peternel. Takrat sta hotela na vsak način zakriti povezavo z njo, čeprav sta bila njena učenca. Tako kot sta pozneje načrtno zakrivala, da sta za svojimi namestniki pravzaprav onadva.

Irena Pan je tudi prepričana, da je pravi 'mastermind' te piramide najverjetneje Ignjatovićeva žena Elena, ki se je nekoč imenovala Alenka Kavčič iz znane gostilne Kavčič.

Koliko misliš, da si je on v vseh teh letih nabral premoženja? 

Martina mi je v intervjuju dejala, da naj bi po polovici leta tega velikega posla, ko so se končali donosi od kreditov, denar samo še kapljal. Rekel naj bi ji, da so tudi njega prinesli okoli, tako da obstajata dve teoriji. Ena, da je denar vlagal in ga nato izgubil. Mojster naj bi bil žrtev še večjega Mojstra. Druga teorija pa je, da ga ima toliko, da lahko do konca življenja živi na veliki nogi, četudi vse skupaj pade v vodo. Velika verjetnost je, da obstajajo različni bančni računi v tujini.

Zagotovo so se v tej mreži pretakali milijoni. Domneva se, da je bilo v njej ali pa so še na stotine žrtev, in če je v neki skupini deset ljudi v nekaj mesecih zbralo s krediti pol milijona, potem si lahko izračunamo, koliko so zbrale še ostale skupine. To, kar smo mi pokazali v oddaji Preverjeno, je le košček njegove mreže. Obstajajo še drugi namestniki, druge piramide, drugi sistemi. Dejansko bi se lahko govorilo o več deset milijonih evrov. En del mreže je ob umiku Babnikove v Avstralijo za njo zbral milijon evrov, neuradno pa naj bi bil ta znesek še enkrat višji. Sem pa srečala tudi takšne, to so v glavnem posredniki, tisti višje v piramidi, ki pa so poplačali svoje dolgove ljudem, od katerih so si izposodili. Najverjetneje gre za uspešne podjetnike, ki so nabirali denar za Ignjatovića, pa so raje poplačali njegove dolgove, saj si niso mogli privoščiti blatenja ugleda. 

Je Martina Veseljko po letu in pol pripora skesana, zlomljena? 

[Sogovornica se nasmehne.] Mislim, da je dejansko, kot sama pravi, po nekaj mesecih doživela popoln zlom, saj je spoznala, da je popolnoma psihično in čustveno odvisna od Ignjatovića, ki jo je vodil čisto posebej, kar se vidi iz njenih SMS-sporočil. Šele po pol leta pripora je dojela, da se njen Mojster ne bo pojavil in jo zaščitil. In šele ko jo je na sodišču bližnji sodelavec Ignjatovića vrgel pod kolesje, je dojela, da je prepuščena sama sebi. Zanimivo pa je, da kljub vsemu še vedno verjame v vse teorije, ki jim jih je ponujal Ignjatović, njegovo t. i. reprogramiranje še vedno deluje – če kar koli ne gre, je to njihova krivda, saj niso dovolj pozitivno razmišljali. Ona še vedno verjame, da mora biti samo pozitivna, pa se bo vse uredilo, in še vedno upa na čudež – da se bo Mojster pojavil na sodišču, jo opral krivde, prevzel svoj del odgovornosti in prinesel obljubljeni denar. Martina je človek, ki na videz ne deluje zelo premeteno, v resnici pa je to tip človeka, ki se vedno postavi na noge. Zagotovo bo našla neko nišo, če ne drugega, lahko proda svojo zgodbo, napiše knjigo. 

Irena Pan si je v štirih tednih, kolikor ji je bilo na voljo za pripravo enourne oddaje, ogledala ogromno delavnic, prek katerih v svoje kremplje vabijo bodoče žrtve, prebrala cele kupe prepisov komunikacije med Veseljkovo in Mojstrom, osebno spregovorila s številnimi žrtvami in se odpravila v pripor na Igu, kjer je opravila pogovor z obtoženo Veseljkovo. Kot pravi, je imela srečo, da ji je bilo na voljo dovolj časa za raziskovanje. A zgodba se je šele dobro začela, je prepričana, saj vedno več žrtev ne zmore več molčati.

So ti kdaj v vseh teh letih raziskovanja grozili?

V primeru Špele Peternel, ki je v svojo mrežo vpletla zelo vplivne ljudi, tudi pomembneže iz politike in gospodarstva, so me tik pred objavo prispevka poklicali in 'povabili' na poseben pogovor, na katerem bo poleg Peternelove še njen ožji krog ter nekaj zelo uglednih ljudi. Na nek način sem jaz to posredno razumela kot nekakšno podkupnino, v smislu, če bi jaz prišla tja, bi lahko bila deležna kakšnih ugodnosti, da bi molčala. Načrtno nisem šla tja, da ne bi v zadrego spravila katerega od teh uglednežev. Na nek način mi je bila posredno ponujena podkupnina, če bom tiho. Po prvi objavi v oddaji Preverjeno pa me pustijo pri miru, verjetno tudi zaradi tega, ker vedo, da vem še veliko več, kot sem kadar koli objavila.

Kako naprej? Lahko kmalu pričakujemo nadaljevanje?

Med pripravo prispevka sem slišala nove grozljive zgodbe posameznikov. Kličejo me ljudje s pretresljivimi zgodbami, seveda bom sledila vsemu, kar se dogaja, saj bodo v kratkem spet na sodišču bančniki. Skoraj prepričana sem, da bodo glede na intenzivno preiskovanje Policije kmalu nove kazenske ovadbe in postopki na sodišču. Prepričana sem, da se je ta zgodba šele začela, ne pa končala. O tej zgodbi bomo še veliko slišali.

V vseh teh letih raziskovanja je spregovorila z ogromno žrtvami, ki so se ujele na limanice. Njihove zgodbe so pretresljive, med seboj zelo podobne, mnogi so ostali brez vsega, ne samo brez denarja, pač pa tudi družine, prijateljev. Iz njihovih pripovedovanj je ugotovila, da je Policija zelo aktivna in vso zadevo zelo temeljito preiskuje, kar jo zelo veseli. Prav tako vsem, ki so bili žrtve, svetuje, da se čim prej obrnejo na Policijo ali na tožilstvo. 

Prispevke Irene Pan na temo kulta hepi hepi in kriminalne združbe, ki prek piramidnega sistema izkorišča druge celo do te mere, da so mnogi v hudi osebni stiski storili samomor, si lahko ogledate na Voyo.si.