Idilična slovenska vasica diha umazan zrak. Ni edina

Ali ste vedeli, da onesnaženost zraka, posebej onesnaženost zraka z delci, predstavlja največjo okoljsko grožnjo našemu zdravju? Zaradi tega vsako leto predčasno umre 240.000 Evropejcev, kar pa nas tudi precej stane. 

Kot opozarja dr. Kristina Glojek iz Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, je vpliv onesnaženega zraka na zdravje torej pomembnejši kot onesnažena voda. Ker pa teh smrti 'ne vidimo', za razliko od na primer smrti v prometu, smo zanje manj občutljivi. 

Raziskovalka se je v letu 2017/2018  skupaj z ekipo podala v zasneženo vasico, kjer so izvajali meritve onesnaženosti zraka. V občini Loški Potok, natančneje v kraški kotanji Retje, so izvedli intenzivno merilno kampanjo onesnaženosti zraka z delci. Fokus naše raziskave so bile meritve delcev oziroma aerosolov, kot jim rečemo v znanosti, pripoveduje: "Imeli smo dve stacionarni merilni postaji – eno v vasi Retje, na dnu kotanje v gasilskem domu, eno pa na vrhu osamelca Tabor – z namenom meritev t. i. regionalnega ozadja. Poleg referenčnih merilnikov smo onesnaževala merili tudi z visoko-ločljivostnimi merilniki, kar nam je omogočilo zaznavo kratkotrajnih epizod visoke onesnaženosti in določitev njihovega dnevnega poteka." 

V vasico sta se preselili, z nahrbtnikoma prehodili 642 kilometrov

Ker so poleg visokočasovno ločljivih meritev želeli pridobiti tudi natančno prostorsko razporeditev onesnaževal in vplivnih dejavnikov, so pozimi opravljali tudi mobilne meritve: "To pomeni, da sva se jaz in kolegica Martina Ristorini, takrat gostujoča raziskovalka na TROPOS Inštitutu iz Leipziga, preselili za dva meseca v Loški Potok, kjer sva trikrat dnevno zjutraj, opoldne in zvečer, izvajali meritve s TROPOS nahrbtnikom."  

Kot pojasnjuje, je to poseben nahrbtnik z mikromerilniki onesnaženosti zraka z delci in GNSS napravo za spremljanje lokacije. Ti obhodi so potekali preko celotne kotanje z vsakokratnim postankom na merilnih postajah. Dolžina poti je bila približno šest kilometrov, en obhod pa je trajal malo manj kot dve uri, opisuje. Skupno sta v zimi 2017/18 opravili 642 kilometrov in tako pridobili ustrezno število podatkov. 

Čeprav se opisane meritve zdijo kot prijetno sprehajanje po idilični kraški kotanji sredi notranjsko-kraških gozdov, je bila kampanja precej intenzivna, pripoveduje: "Lokalci so se nama čudili, zakaj se nama vedno tako mudi in da nimava časa. Delo je namreč potekalo praktično ves čas. Bogat nabor dragih instrumentov je prinesel tudi veliko odgovornost in nemalo dela: konstantno preverjanje vseh merilnikov (večkrat na dan), redni servisi, vzdrževanja, priprava filtrov, obdelava podatkov ... Ob pomoči kolegov, prijateljev in lokalne skupnosti je bilo delo veliko lažje in prijetnejše, gnala pa nas je tudi raziskovalna želja po rezultatih."

Idilična vasica, a zrak je bil pozimi tam primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih svetovnih mestih 

Od 88 zimskih dni v letu 2017/18 jih je v Retjah 34 krepko preseglo mejno vrednost delcev PM10 50 mikrograma na kubični meter in tako zgolj pozimi skoraj doseglo dovoljenih 35 preseganj v celotnem letu, strne ugotovitve. Povprečna vrednost za zimo 2017/18 je znašala 57,6 mikrograma na kubični meter s standardnim odklonom koncentracij 44,7 mikrograma na kubični meter, kar je več, kot je bilo v istem obdobju izmerjeno v Ljubljani. Tudi zimske koncentracije črnega ogljika (povprečje standardni odklon) v Retjah so primerljive z večjimi srednjeevropskimi mesti, hkrati pa so koncentracije višje, kot so bile v enakem obdobju v Ljubljani. 

Najvišje koncentracije delcev PM10 in črnega ogljika so bile izmerjene v dveh daljših obdobjih stabilnega ozračja, ki so ga spremljale izredno nizke temperature – temperatura na postaji v Retjah se je spustila do 17,4 stopinje Celzija. V tem času so se povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 povzpele tudi do 200 mikrogramov na kubični meter. Študije vpliva delcev na zdravje kažejo, da so lahko kratka obdobja visoke onesnaženosti prav tako zelo nevarna za naše zdravje. 

Po indeksu kakovosti zraka, ki se računa kot 12-urno povprečje onesnaževal, se vrednosti PM10 nad 100 mikrograma na kubični meter uvrščajo v najslabši razred kakovosti zraka. V času temperaturnih inverzij (prisotne 70 % noči in juter) so bile zabeležene višje koncentracije onesnaževal tudi na hribu Tabor.

Koncentracije so najvišje v vasi Retje na dnu in na spodnjih pobočjih kotanje, kjer je tudi največ hiš. Raven onesnaženosti je največja v času prizemnih temperaturnih inverzij, kar potrjuje izključno lokalni izvor onesnaženja na območju, so zaključili. 

Stopnja onesnaženosti jih je presenetila 

Da je stanje v podeželskih reliefnih kotanjah, kjer imamo opravka z individualnimi kurišči na les, problematično, smo predvidevali. Vendar pa nas je stopnja onesnaženosti v času stabilnega ozračja pozimi presenetila. "To je bila zame ena prvih tovrstnih študij, ko še nisem imela tako dobrega "občutka" o višini koncentracij. Sedaj, ko ponovno gledam rezultate meritev in jih primerjam z drugimi številnimi merilnimi kampanjami v Evropi, se šele zavedam, kako zelo zaskrbljujoče so," opozarja dr. Glojek. 

Ta kotanja je bila izbrana prav zato, ker nas je zanimal vpliv kurjenja lesa na kakovost zraka, pojasnjuje dr. Glojek. "Kotanja je namreč prometno odmaknjena, na širšem območju pa ni večjih industrijskih obratov, tako da smo pričakovali velik vpliv individualnih kurišč, zlasti v času temperaturnih inverzij, ko se hladnejši zrak v kotanji ne meša s toplejšim okoliškim zrakom in izpusti lokalnih virov ostajajo pri tleh. To so potrdile tudi naše meritve. Skoraj 90 % vseh PM10 delcev pozimi je na območju posledica kurjenja lesne biomase gospodinjstev in malo manj kot 80 % črnega ogljika," razloži.

Podobne razmere pričakovati tudi drugod po Sloveniji 

Slovenci sicer radi mislimo, da imamo predvsem na podeželju, kjer smo velikokrat v objemu narave, tudi čist zrak. Je situacija, ki so jo izmerili v vasi Retje, podobna tudi drugod po Sloveniji? Kot odgovarja raziskovalka, je podobne razmere pričakovati v vseh drugih podeželskih kotanjah, kjer imamo opravka z individualnimi kurišči na les. Teh pa ni malo, saj je poselitev v Sloveniji najbolj skoncentrirana ravno po dolinah, kotlinah in drugih reliefnih kotanjah, kjer so razmere za redčenje onesnaževal slabe. Pa ne samo v Sloveniji, podobno je tudi v številnih drugih hribovitih in goratih območjih po Evropi, kjer živi pribl. 20 % celotne evropske populacije, od tega 30 % v podeželskih reliefnih kotanjah, podobnih retijski.

Ali se stanje z leti na tem področju z vsemi ukrepi zelenega prehoda izboljšuje?

V Evropi in tudi v Sloveniji prevladuje trend izboljšanja kakovosti zraka. Izboljšal se je npr. vozni park, na zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci Sloveniji pa pomembno vplivajo tudi podnebne spremembe: "Z višjimi temperaturami se je spremenila globalna cirkulacija zraka in s tem krajevni vzorci vremena. Zaradi toplejših in bolj dinamičnih zim je manj obdobij stabilnega ozračja, ko je onesnaženost z delci v Sloveniji najvišja. Veliko več pa bo treba storiti na področju individualnih kurišč, saj je njihov vpliv na kakovost zraka prevladujoč," izpostavlja. 

'Subvencija elektrike bi bila eden izmed pomembnih ukrepov' 

Možne rešitve za zmanjšanje onesnaženja zraka zaradi zgorevanja lesa so centralizacija ogrevanja (lažje je kontrolirati en dimnik), nadgradnja ali zamenjava obstoječih peči, spodbuditev energetske prenove stavb in s tem manjša potreba po ogrevanju, ter v primeru, da obstaja boljša alternativa, zamenjava goriva, našteva. Problematika kurjenja lesa je največkrat rezultat energetske revščine. Zato bi bila npr. subvencija elektrike eden izmed pomembnih ukrepov izboljšanja kakovosti zraka. "Se je pa zadeve treba lotiti sistemsko, vodeno z višje organizacijske in prostorske ravni. Potreben je aktiven pristop, torej da se država s strokovnimi službami približa območjem, kot je npr. Loški Potok. Naši rezultati raziskave so pokazali, da je nujno treba dvigniti ozaveščenost ljudi o problemu onesnaževanja zraka zaradi kurjenja lesa, vključno z izboljšanjem razumevanja o negativnih učinkih na zdravje. Treba jih je ozavestiti o ekonomskih stroških neučinkovitega zgorevanja, optimalni uporabi in rednem vzdrževanju kurilnih naprav in o kakovosti goriv,"  je sklenila dr. Glojek.