Iz Ljubljane do Straduna v dobri uri: V Dubrovnik se vrača življenje

Na pročelja in strešnike zgodovinskega dubrovniškega mestnega jedra v poznih junijskih dneh neusmiljeno pripeka sonce, v zraku pa bister pogled v daljavo zastira saharski puščavski pesek. Če bi na 300 metrov dolgi glavni ulici Stradun pešačile še legije počitnikarjev in turističnih "romarjev" z vseh koncev sveta, bi bili dnevi, predvsem za približno 800 prebivalcev mestnega središča, na meji vzdržnosti. Pa vendar je vzročno-posledični splet globalnih dogodkov hotel, da mesto hkrati diha lažje in težje. 

Z gospodarskega vidika je pandemija covida-19 za Dubrovnik pomenila hud udarec. Mestni turizem je namreč izrazito odvisen od letalskih povezav. Te prometne poveze, ki so bile glavna arterija dubrovniškega gospodarstva, pa so z izbruhom zdravstvene krize skoraj povsem ustavile dotok obiskovalcev v mesto. Praktično čez noč se je vse obrnilo na glavo, pripovedujejo prebivalci mesta. Preobljudeni Dubrovnik se je spremenil v spokojni zgodovinski artefakt ob Jadranski obali. Domačini so si vsaj za kratek čas lahko oddahnili, čeprav so jih kmalu po tem, ko je bilo jasno, da zaustavitev javnega življenja ne bo trajala le nekaj tednov, začele najedati skrbi.

Mesto je v letu 2020 ustvarilo le 20 odstotkov turističnega obiska kot leto pred tem, ko je ta znašal kar štiri milijone nočitev. Po letošnjih ocenah naj bi dosegli približno tretjino obsega v primerjavi z letom 2019, je na novinarski konferenci ob prvem letošnjem čarterskem poletu, ki ga organizira Turistična agencija Palma, povedala namestnica župana Jelka Tepšić in dodala, da so bili slovenski turisti za Dubrovnik vedno zelo pomembni gostje. 

Slovenski prispevek k dubrovniškemu turizmu je bil sicer najbolj očiten v prvih letih po koncu vojne na Hrvaškem, saj so bili gosti iz Slovenije pravzaprav prvi, ki so zapolnjevali turistične kapacitete. Dobri dve desetletji po tem je turistična demografija mesta povsem drugačna. Slovenski gosti se po številčnosti nahajajo na 11. mestu, potem ko je Dubrovnik postal svetovni turistični hit. Eno od najbolj razpoznavnih prizorišč snemanja popularne televizijske serije Igra prestolov bo z Združenimi državami Amerike z začetkom julija povezovalo že osem direktnih letalskih linij, številčni pa so tudi Francozi in gosti z drugih celin. Direktorica hrvaške turistične zveze v Dubrovniku Ana Hrnić je ob tem povedala, da trenutno najbolj pogrešajo goste iz Velike Britanije, ki se znova sooča z izbruhom okužb. Številni so namreč letošnje rezervacije odpovedali in jih prestavili na leto 2022. 

Občina si sicer prizadeva, da bi se mesto, poleg turistične dejavnosti, začelo usmerjati tudi drugam in s tem začelo razvijati še svoje druge potenciale, ki bi povečali njegovo gospodarsko odpornost. V povezavi s turistično dejavnostjo pa je vse več govora o "vzdržnem in odgovornem" turizmu. Kot poudarjajo odgovorni, se lahko v mestu, kar se tiče enodnevnih prihodov, hkrati nahaja približno 4000 gostov. Zato so tudi zagnali projekt Spoštuj mesto, s katerim pozivajo goste k primernemu obnašanju in spoštovanju kraja, ki ga je UNESCO že leta 1979 razglasil za del svetovne dediščine.

Hrnićeva je ob tem tudi poudarila, da so v Dubrovniku "praktično prvi na Hrvaškem pričeli s cepljenjem turističnih delavcev". Precepljenost prebivalcev in delavcev v mestu je po besedah direktorice HTZ že zelo velika.

Jadranski biser je le uro od Ljubljane

Približno uro in petnajst minut smo potrebovali, da smo po vzletu z brniškega letališča zakorakali po Stradunu, glavni mestni ulici in nekdanjem kanalu, ki je v srednjem veku delil naselbino na romanski in slovanski del. Čeprav ulice ne samevajo, se na njih sprehaja kar nekaj turistov, ki uživajo v znamenitostih, pa tudi domačinov. Ti pravijo, da se lahko končno normalno sprehajajo skozi središče mesta, brez nepotrebnega prerivanja v množici. Gostinci in prodajalci so sicer bolj previdni, saj so v lanskem letu, ko se je njihova dejavnost praktično zaustavila, utrpeli velike izgube.

Njihovo prepričanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, pa je trdno kot 1980 metrov dolgo obzidje, ki obdaja stari del mesta in nanj nudi izjemen razgled. 

Na zahodni strani ponosno stoji v 11. stoletju zgrajena trdnjava Lovrijenac, ki je simbol dubrovniške neodvisnosti od beneške republike. "Non bene pro toto Libertas venditur Auro"  (Svoboda ni naprodaj za nobeno zlato), je napis, ki je vklesan nad vrati, ki vodijo v trdnjavo.

Z vzhodne strani mestnega obzidja se pogled najprej ustavi na zelenem in neposeljenem otoku Lokrum, na katerega se vežejo številne legende. Ena od teh govori, da se je po vračanju iz tretje križarske vojne v Palestini in brodolomu na otok zatekel angleški kralj Rihard Levjesrčni. Druga pa je vezana na benediktinski red, ki je na otoku leta 1023 postavil opatijo in samostan. Ko je Napoleonova vojska zasedla Dubrovnik in otok, naj bi Francozi redu ukazali, naj zapusti otok, menihi pa so nato prekleli vsakega, ki naj bi se po njihovem odhodu poskušal tam naseliti. Mnogi naj bi nato umirali v sumljivih okoliščinah, kandidatov za naselitev pa je bilo vse manj. Leta 1964 je bil Lokrum razglašen za naravni rezervat, ki ga pokriva več kot 85 odstotkov goste vegetacije, njegovi najbolj znameniti prebivalci pa so pavi, ki jih je tja v 19. stoletju naselil Maksimilijan Habsburški. 

Po prihodu v mestno pristanišče, ki je bilo skrbno načrtovano tako, da je nudilo najboljšo možno obrambo pred napadalci, je pot vodila skozi mestna vrata na drugo stran, kjer čaka vzpenjalnica na 415 metrov visok hrib Srđ, ki je bil prizorišče srditih bitk med obleganjem Dubrovnika v času vojne na Hrvaškem (1991–1995).

V mestu pod Srđem se sicer bohotijo številne kulturne in zgodovinske znamenitosti, kot so cerkev svetega Blaža, Onforijeva vodnjaka, mestni zvonik, knežji dvorec, dubrovniška katedrala, palača Sponza, cerkev svetega odrešenika, frančiškanski samostan in mnogi drugi zaznamki bogate dediščine mesta.

Navdušujejo pa tudi skriti predeli mesta. Stranske ulice poleg svoje lepe podobe nudijo tudi prijetno zavetje pred pripekajočim soncem.

Okrog 20 kilometrov južno od Dubrovnika ob zalivu Tiha na polotoku Rat stoji mesto Cavtat, ki je prav tako priljubljen kraj za turiste z vsega sveta. Slikovit kraj krasijo bujno sredozemsko rastlinstvo in lepe plaže. Cavtat se pojavlja že v starogrških časih, Rimljani pa so ga uporabljali za pomorsko oporišče. Njegovi prebivalci so po prihodu Slovanov v 7. stoletju zbežali na bližnje otoke in tudi na kraj, kjer je kasneje nastal Dubrovnik. 

Največje znamenitosti v Cavtatu so: frančiškanski samostan iz 15. stoletja in samostanska cerkev ter baročna župnijska cerkev svetega Nikole iz 17. stoletja. V cerkvi so dragocene slike, med katerimi so tudi dela slikarja Vlaha Bukovca. Nad mestom se vzpenja mavzolej premožne družine Račić, ki ga je leta 1922 zasnoval sloviti hrvaški arhitekt Ivan Meštrović.

Dubrovnik in njegova okolica razgaljata in skrivata še veliko več lepote in zgodb iz zgodovinske zakladnice južne Dalmacije. Kljub krizi in gospodarskemu krču pa v mestu ne pozabljajo, da je njihov kraj večkrat izšel močnejši iz številnih zgodovinskih preizkušenj, zato z optimizmom zrejo v prihodnost.