'Dober policijski pogajalec mora biti miren in komunikativen ter z veliko samokontrole'

O tem, kako poteka njihovo delo, smo se pogovarjali z mag. Miranom Ozebkom, vodjo policijskih pogajalcev pri Upravi kriminalistične policije. Pojasnil nam je, da so pri Policiji trenutno tri skupine po sedem pogajalcev. Posamezna skupina, ki jo sestavljajo tako moški kot ženske, je v pripravljenosti en teden, zaradi hitrejše reakcije pa je vsaka sestavljena tako, da pokriva čim večji del Slovenije. Ne gre za pogajalce s polnim delovnim časom, temveč so to kriminalisti in policisti, ki v svojih enotah opravljajo redno delo. Potem sta tu še dva psihologa, ki skrbita za psihološko profiliranje oseb, s katerimi se pogajajo, nudita pa tudi psihološko pomoč pogajalcu, če se zgodi, da ta ne ve, kako naprej, ali pa se čustveno sesuje. Vsaka skupina ima tudi po enega tehnika, ki skrbi za vso tehnično podporo, ki jo pogajalci potrebujejo pri svojem delu. 

Prvi pogoj, da lahko nekdo postane policijski pogajalec, so izkušnje v Policiji. "Trenutno imamo pogoj pet let delovnih izkušenj na različnih delovnih področjih. Ta trenutek so pogajalske skupine polno zasedene, a te številke zaradi upokojitev in zamenjav delovnih mest variirajo, ko se pojavi potreba, pa je treba prosta mesta zapolniti. Kandidati najprej opravijo psihološki test, tisti, ki so primerni, opravijo še razgovor, potem pa se izbere večje število kandidatov, ki opravijo osnovno usposabljanje. Na koncu se določi primernost policijskih pogajalcev in pogajalk," pojasni Ozebek.

In kakšen mora biti dober policijski pogajalec? "Osnovni pogoj je ogromno policijskega znanja – poznati mora pooblastila in postopke. Druga zahteva je, da je miren, da ni vzkipljiv in da zna nadzorovati samega sebe. S tem, ko bo nadzoroval sebe, bo nadzoroval krizno situacijo. Biti mora zelo komunikativen, poznati mora jezike – ne samo svojega, ampak tudi tuje, da komunikacija lažje poteka. Med komunikacijo je treba – to je zelo težko – izključiti vse stranske vplive, za to pa mora imeti policijski pogajalec veliko samokontrole."

Gre za zelo specifično znanje, ki ga počasi pozabiš, če ga ne treniraš in obnavljaš, še dodaja. "Pomembna sta zlasti aktivno poslušanje in ustrezna komunikacija, poleg tega pa trendi kriznih situacij zelo spreminjajo. Zato se vsaka skupina pogajalcev večkrat letno dobi in izvede ustrezno usposabljanje, najmanj enkrat letno pa imamo skupno oz. nadaljevalno usposabljanje, ko analiziramo stare primere, nove prakse in nove poglede ter obnovimo obstoječe znanje. Na ta usposabljanja povabimo tudi pogajalce iz vojaške policije, pravosodne policiste in kolege policijske pogajalce iz sosednjih držav – Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije. Krizne situacije pač ne poznajo meja in z njimi izmenjujemo mnenja, nove prakse in prijeme. Prav tako se naši pogajalci udeležujejo usposabljanj v tujini." Sicer je zadnji dve leti takšna usposabljanja preprečila korona.

Ko gre zares, je veliko odvisno od policistov, ki prvi pridejo na kraj dogodka, da hitro ocenijo situacijo in ugotovijo, ali potrebujejo tudi druge policijske enote – bodisi pogajalce, specialne enote ali posebno enoto – in poskrbijo, da se te zelo hitro aktivirajo, pravi Ozebek. "Policijski pogajalci se aktivirajo po OKC GPU, aktivacija poteka izredno hitro, pogajalci so vedno pripravljeni na hitro reakcijo. Sicer je vse skupaj odvisno od tega, kje je kraj dogodka, a reakcijski čas je vedno skrajšan na minimum."

Taktike njihovega dela sicer ne more razkrivati, poudari pa, da je zelo pomembno, da pogajalca – običajno sta ob krizni situaciji napotena dva – pridobita vse potrebne informacije o kraju dogodka, objektu in osebi, še preden prideta na kraj. "Vse te informacije so zelo dobrodošle in jih pogajalca po navadi pridobita že na poti, da lahko potem poskušata vzpostaviti stik na primeren način. To je lahko neposredno pozivanje, po telefonu, megafonu ipd."

Na vprašanje, kakšen je običajno časovni okvir oz. koliko časa potekajo pogajanja, odvrne, da ta nikoli niso in tudi ne smejo biti vezana na čas. "Pogajalec se ne sme držati nobenih časovnih okvirov – razen izpolnjevanja rokov. Uspešna pogajanja imajo več faz in načeloma trajajo dlje časa. O povprečju pa ne morem govoriti, saj je vsaka situacija drugačna."

Dejstvo pa je, da so slovenski policijski pogajalci v kriznih situacijah, ob katerih so poklicani in v katerih se pogajanj aktivno udeležijo, stoodstotno uspešni. "So pa bile situacije, ob katerih so nas aktivirali, vendar so se tragično zaključile že pred našim prihodom. Na to žal nimamo vpliva," zaključi Ozebek.