'Delam za naše, nekateri se norčujejo, ampak jaz rad nosim zeleno uniformo'

Nikoli se še nisva spoznala, ampak se poznava. To je Novo mesto. Stisk roke je čvrst, oči izražajo dobrodošlico. "Kaku ti je v službi?" ga vprašam. "Zaenkrat je. Je in ni," odgovarja. "Eni me zelo spoštujejo, eni pa ne," dodaja. V pogovor se vključi eden od dveh Romov, ki sta trenutno na probaciji: "Čigana nikul ne bo nobeden spoštoval." 

Komunala Novo mesto ima trenutno v "svojih vrstah" deset Romov, ki opravljajo dela v splošno korist. Đani Stojanović ni eden izmed njih. Preko Inštituta za integracijo Svetilnik, ki ga vodi Matic Vidic, na Komunali Novo mesto opravlja pogodbeno delo. Opravlja vsa površinska dela, od grabljenja listja, praznjenja košev, košnje in drugih opravil. Njegov delovni rajon je središče mesta. "Če je treba pobrati smeti, grem tudi po naseljih. S samokolnico po celem mestu. Rad delam. Mnogi ljudje in župan me podpirajo," pravi.

Đani se srečuje in sooča z različnimi pogledi okolice. Živi med Romi, dela med 'civili'. (Civil; romska oznaka za Neroma.)

"Delam za naše, davke plačujem, oni se mi pa smejejo, ampak jaz sem vesel, ker imam tako zeleno uniformo," z dlanmi potepta po "noši" Komunale Novo mesto, ko odgovarja na vprašanje, kaj si o njem mislijo Romi v naselju. "Eni se mi smejijo, eni se delajo norca. Je pa res, da bi večina delala, vendar je problem, ker nimajo šole, prav tako mnogi pošiljajo prošnje, vendar so zavrnjeni. Tudi to je problem. Nisem edini, ki bi rad delal." To kasneje v telefonskem pogovoru potrdi tudi Vidic, ki pravi, da ga za pomoč pri zaposlitvi trenutno prosi več kot 10 Romov, ki bi radi delali, vendar ne morejo dobiti službe. Đani sicer dodaja, da bi morala država pritisniti tudi na ostale Rome, ki nimajo takšnega interesa za delo. 

Kaj pa 'civili'? "Vesel sem, da me ljudje vidijo, da imam podporo. 'Civili', ko grem na relacijo, mi dajo roko, mi čestitajo. To mi je v veliko veselje." Tudi z delavci na Komunali ima dober odnos. "Nekateri so mi pomagali, se pogovarjajo z mano. Če sem Rom, sem Rom, ne morem se spremeniti, ampak pod kožo smo isti," poudarja Đani.

Njegov sodelavec Anton Barbo, ki se pod priljubljeno sprehajališče in zgodovinski grič Marof pripelje v terenskem vozilu Kubota RTV X900, o izkušnjah z Đanijem poda čustveno neobarvan, vendar, zdi se, realen, pošten in praktičen odgovor. "Vsi imamo svoje delovne naloge, ki se jih moramo držati. Med nami ni razlik in odstopanj. Svoje je treba narediti, zato smo tukaj, Đani, jaz in moji sodelavci – da pospravimo za drugimi. Če ne bi bilo takšno, kot je, nas ne bi potrebovali na delovnem mestu. Tukaj smo za to, da pospravimo. Đani dela tisto, kar delamo vsi drugi. To, kar moraš narediti, narediš. Nihče od nas ne zahteva nemogoče."

"Želim se zaposliti, civilizirati in da bi moj otrok naredil šolo ter prišel do poklica"

Aktualno pogodbeno delo se mu izteče z januarjem. Đani takrat upa, da bo dobil polno zaposlitev. "Upam, da me bodo zaposlili, da bo moj otrok nekaj dosegel. Želim se civilizirati in oditi ven od tod (iz Žabjaka op. p.). Želim si, da bi sin naredil šolo in prišel do poklica. Rad bi dosegel nekaj za svojega sina, zanj se trudim. To, kar si drugi mislijo o meni, me pa sploh ne zanima." 

Njegov sin obiskuje drugi razred osnovne šole. Njegove sestrične hodijo v srednjo šolo. Stric Marko Stojanović je zaposlen v Policiji, bratranec Nejc, sicer tudi športnik, v vojski. Vzgoja je zelo pomembna, poudarja Đani. V družini Stojanović je revolucionarni korak storil njegov dedek. "Ko sem bil majhen, je dedek vseskozi govoril, da je treba v šolo. On je tudi 35 let delal v podjetju Novoles. Vzgoja je bila taka, v šolo smo hodili. Kakor vzgajaš svojega otroka, tak bo. Zelo smo mu hvaležni. Vse je odvisno od vzgoje in s kom se družiš."

Vpliv okolja na posameznika seveda igra veliko vlogo. Tvori pogled na realnost, tako večine prebivalstva kot Romov. "Če bi ti živel v Žabjaku, bi bil verjetno isti," pove. "Moja želja je, da bom svojega sina 'pociviliziral', da bo nekaj imel od svojega življenja. Ne morem ga pustiti med problematičnimi ljudmi. Tako ne moreš vzgajati svojega otroka, ker vidi, kaj drugi otroci delajo, hitro lahko postane enak kot ostali. Ko gre dvakrat ali trikrat v tako družbo, vidim, da ni več isti, zato se trudim to preprečiti." 

Stara hiša, živina, kokoši in njiva ali 'realnost' Žabjaka?

32-letni pogodbenik na Komunali Novo mesto razmišlja o preprosti prihodnosti. "Če bo vse po sreči, bo tudi moja žena šla delat. Držimo pesti, da se bo zaposlila kot kuharica, dobila pogodbo za eno leto, potem pa še za nedoločen čas. Da bom jaz imel nekaj, ona nekaj, da lahko vzameva kredit in greva po svoje. Da si kupiva nekaj, bivalni vikend ali kakšno kmetijo. Kakšno staro hišo, s kozolcem, nekaj živine, kokoši, njivo in imaš vse, kar potrebuješ."

 Toda, kako daleč od skromnih želja je Đani, ki trenutno živi v majhnem delu Žabjaka, ki je, za razliko od preostalega dela naselja, trenutno še brez električne napeljave? Za odgovor na to vprašanje vprašamo njegovega "šefa", vodjo Vzdrževanja javnih površin pri Komunali Novo mesto, Ivana Šaška. "Đani sedaj dela pogodbeno. Smo javno podjetje, ki mora te spremembe in sistematizacijo na nadzornem svetu potrditi. Zaenkrat do nadaljnjega je predvideno, da bo pogodbeno. Število delovnih mest je omejeno in če hočemo novega zaposlenega, mora nekdo oditi ali pa se odpreti novo delovno mesto." 

Na Komunali program probacije izvajajo dobrih pet let. "Število delavcev na javnih površinah se je zmanjšalo, obseg dela pa se je povečal. Nato se je pojavila možnost izvajanja tega programa, da bi si z njim pomagali. Je pa problem, ko imaš v programu probacije ljudi, ki hodijo na relacijo in ne opravljajo svojih nalog. Potem veliko časa porabimo, da pošiljamo dežurne, da jih nadzirajo.  Za to potrebujemo Đanija. Če so sami, ne bo nič, mora biti vsaj on, da bo nekaj narejenega," pojasnjuje Šašek. V javnem podjetju si torej želijo, da bi Đani postal skupinovodja tistih, ki opravljajo koristna dela. "Torej kot nekdo, ki jih bo nadziral in skrbel za to, da bo delo opravljeno in kakovostno narejeno. Za to ga pripravljamo in uvajamo in upamo, da bo še naprej delal tako dobro, kot je do sedaj. Z njim smo zadovoljni, se zelo trudi. Redno prihaja na delovno mesto, v kolikor pa ne, svojo odsotnost napove in opraviči." 

Kot dodatno pojasni Šašek, je število delovnih mest odvisno od proračuna Komunale za prihodnje leto, torej od občinskega razreza. Z vprašanjem o možnosti zaposlitve Đanija Stojanovića na Komunali Novo mesto, kjer so z njegovim delom zadovoljni, smo se v četrtek obrnili tudi na Mestno občino Novo mesto. Odgovor smo prejeli v ponedeljek. "Občina izvaja raznolike razvojne in podporne ukrepe na številnih področij na pregleden način. Tudi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja Romov so oz. bodo na voljo vsem zaposlovalcem pod enakimi pogoji in merili. Zato je odločitev za zaposlitev posameznega delavca ob razpoložljivih ukrepih sofinanciranj (Zavoda za zaposlovanje, lokalnih skupnosti itd.) odločitev samega podjetja. V izogib napačnemu razumevanju še dodajamo, da Komunala Novo mesto samostojno izvaja kadrovsko politiko v okviru potrjenega kadrovskega načrta in finančnega načrta ter da občina ne načrtuje proračuna podjetja Komunala Novo mesto, ampak predlog le-tega potrjujejo novomeški kot tudi vsi ostali občinski sveti občin družbenic javnega medobčinskega komunalnega podjetja," so zapisali v odgovoru.

 "Če bom vsake dva ali tri mesece podpisoval pogodbo in tako do konca življenja, potem se to ne splača tako delati. Rad bi nekaj dosegel v svojem življenju. Želim si dobiti pogodbo za nedoločen čas, če mi spodleti, to ne bo dobra spodbuda za druge," se boji Đani. Neuspešen poskus zaposlovanja in integracije Đanija in njegove družine bi namreč v očeh njegovih sokrajanov ne le upravičil posmeh in norčevanje, ampak tudi nadaljevanje nekaterih "nečednih praks".