"S Tenzingom sva se rokovala in on se je tako spozabil, da me je objel. To je bil res izjemen trenutek! Snela sva si kisik in deset minut sem fotografiral Tenzinga z zastavami, različne grebene Everesta in splošen razgled. Na vrhu sem pustil razpelo za Johna Hunta in Tenzing je naredil majhno luknjo v snegu in vanjo dal nekaj daritev hrane, lizik, piškotov in čokolade. Pojedla sva Kendal Mint Cake (op. a. energijsko tablico) in si nato spet nadela kisik. Malo me je skrbel časovni faktor, tako da sva se po 15 minutah na vrhu začela vračati ob 11.45," je v svojem dnevniku na dan 29. maj 1953 zapisal Edmund P. Hillary, ko je skupaj s šerpo Sardarjem Tenzingom Norgayjem priplezal na vrh najvišje gore sveta. To pred njima ni uspelo še nikomur.
"Nihče se ne spomni, kdo je drugi preplezal Mount Everest," je pozneje hudomušno pripomnil Hillary. Se pa zato dobro spomnimo, da sta 26 let pozneje, leta 1979, prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh te najvišje gore na svetu. To sta bila takrat 27-letni Nejc Zaplotnik in 22-letni Andrej Štremfelj.
"Nisem šel od doma z nekim prepričanjem, da bom prišel na vrh. Samo z željo. Ker jih je bilo še veliko v vrsti pred mano, za katere sem menil, da so bolj izkušeni, da imajo več možnosti. Ampak naneslo je tako, da sem bil tudi jaz med njimi," se tega izjemnega dosežka spominja Štremfelj.
Od prvega vzpona leta 1953 se je na najvišjo goro na svetu povzpelo že 6664 različnih posameznikov, med njimi tudi 19 Slovenk in Slovencev.
Predsednik planinske zveze Jože Rovan je na slovesnosti ob 71. obletnici prvega vzpona na Everest dejal, da se zdi neverjetno, da so bili takšni vzponi doseženi z veliko slabšo opremo, kot jo imajo alpinisti danes. "V tistem času smo verjeli, da imamo najboljšo opremo, ki se jo dobi. Danes bi bil seveda s tisto opremo videti kot jamski človek na Everestu," pa glede opremljenosti alpinistov v preteklosti pravi Štremfelj.
Na Mount Everest se je nato povzpel še enkrat, oktobra 1990. Takrat sta s soprogo Marijo Štremfelj kot prvi zakonski par na svetu skupaj priplezala na vrh. "Ta občutek ... Takrat se mi je zdelo, da je na svetu samo lepo, da slabega sploh ni," je Marija za 24ur.com strnila svoje občutke, ki jih je doživljala na vrhu.
"Ob omembi Everesta se vedno prestavim v svoje 33. leto, ko sem dosegla ta vrh. To je bil čas, ko še ni bilo teh komercialnih odprav in sva lahko preživela eno celo uro na vrhu. Zato se vedno rada spomnim, da sem vrh doživela na vrhu, ker se je velikokrat na poznejših osemtistočakih zgodilo, da smo hiteli navzdol in si pravzaprav šele v baznem taboru dojel, da si dosegel vrh," pravi Marija.
Gospod in gospa Štremfelj sta v svojih 60. letih še vedno zelo aktivna alpinista. Lani jeseni sta v 88 dneh prehodila nepalski del Velike himalajske poti, kar je svojevrsten dosežek. Gre za približno 1600 kilometrov dolg odsek poti, s 83 kilometri vzponov in spustov, kjer je najvišja nadmorska višina okoli 6000 metrov. To svojo pustolovščino sta na kratko predstavila tudi na slovesnosti v SEM. "Najtežje je bilo najti pravo pot, na posameznih etapah jo je zelo težko najti, in pa zdržati. To niti ni tako enostavno – hoditi 88 dni, dan za dnem. V povprečju sva osem dni hodila in dan počivala. S tem, da so bili ti dnevi dolgi osem do 10 ur hoje na dan, 1000 do 2000 višinskih metrov, pa od 20 do 35 kilometrov," je njun zadnji podvig opisal Andrej. Svojevrsten dosežek pa je tudi to, da na tej dolgi poti nista dobila niti enega žulja.
Marija ta podvig ljubkovalno imenuje "najin jesenski Everest". "To je bilo tako nepopisno lepo doživetje, da se šele zdaj zavedam in prihajajo občutki, kako lahko organizem vse to prenese. In se tudi čustvene in miselne spremembe zdaj udejanjajo v sedanjem življenju. In vsekakor sva se še bolj seznanila z deželo Nepal, ki je že vse življenje na nek način najina druga domovina."
Da imajo Slovenci in Nepalci eno veliko skupno točko, ljubezen do gora, je pred skoraj 60 leti, ko je prišel na študij strojništva v Ljubljano, ugotovil tudi Aswin Kumar Shresta, častni generalni konzul Nepala v Sloveniji. "Ko sem stopil z vlaka 11. aprila 1966, je bilo prvo, kar sem zagledal, Kamniško-Savinjske Alpe. O, to je pa, kot bi bil doma," je opisal svoj prvi vtis o svoji novi domovini.
Ko sta Hillary in Tenzing opravila zgodovinski vzpon, je Shresta živel še v Nepalu. "Za ta dosežek sem slišal po radiu, ker nismo imeli televizije. In potem je nastala čudovita nepalska pesem o Tenzingu," pravi.
Dandanes himalajsko gorovje oblegajo turisti. Turizem, predvsem gorski, predstavlja slabih sedem odstotkov BDP-ja Nepala. Glede na uradne podatke se je število gorskih ekspedicij povzpelo s 3600 leta 1979 na več kot 58.000 turistov v letu 2019.
Nepalska vlada sicer skuša množični turizem, ki se koncentrira predvsem okoli Everesta, nekoliko omejiti. Letošnjo pomladno sezono, ki traja od aprila do junija, so sicer izdali več kot 900 plezalnih dovoljenj, vključno s 419 za Everest, s tem so zbrali že več kot 4,6 milijona evrov zgolj iz naslova licenčnin. Skoraj vse alpiniste spremlja tudi šerpa oziroma lokalni vodnik, kar pomeni, da se bo na goro povzpelo več kot 800 ljudi.
Lani je vrh doseglo več kot 600 ljudi. Lanska sezona je bila tudi ena najbolj smrtonosnih, saj so na gori zabeležili 18 smrtnih primerov.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.