Dan pri meteorologih na Kredarici: Pri dvajsetih pod ničlo ni hecev

Helikopterska posadka Slovenske vojske nam je dan pred božičem omogočila, da smo doživeli, kako poteka menjava meteorologov na Kredarici, in spoznali, kaj poleg vremenarskega poklica še počnejo dobrih 300 metrov pod Triglavom. Kot bomo videli, je odčitavanje in zbiranje podatkov o vremenu le del njihovih opravil. Biti meteorolog na Kredarici, pomeni tudi znati skrbeti za elektriko, popraviti mnoge stvari, zakrpati streho, če jo poškodujeta veter ali sneg, in nenazadnje kuhati in biti pripravljen, da se v dolino morda ne bo mogoče vrniti dlje časa.

Žal se je ravno to zgodilo Jožetu Sinici, meteorologu pri Agenciji RS za okolje (Arso), ko nas je Slovenska vojska s helikopterjem pripeljala na Kredarico. Ko nas je posadka odložila in se odpeljala v dolino po vojaškega meteorološkega opazovalca Marka Zormana, ki bi moral zamenjati Sinico, se je veter tako okrepil, da helikopter ni mogel ponovno pristati. Sinici se je načrt, da bo za božič doma, s svojci, v hipu podrl. Ostati je moral na Kredarici, o čemer smo podrobno pisali že na božični dan.

V vmesnem času, ko je helikopterska posadka letela po Zorman in ga skušala odložiti na Kredarici, smo imeli čas, da sta nam Sinica in Marjan Zidarič, ki je prav tako meteorolog pri Arsu, razkazala svoje delovno okolje in predstavila tudi manj sanjske plati službe pod gorami. Delo tam gori namreč ni zgolj edinstvena služba v naravi, ko te razveseljujejo sončni vzhodi in zahodi, poslušaš mir in tišino, spet drugič ti dan popestrijo obiskovalci. Mir in tišina, omejeno gibanje lahko po daljšem obdobju povzročijo neprijetne občutke, naveličanost, občutek ujetosti. 

'Pomembno je, da znaš psihično prebroditi situacijo'

Marjan Zidarič je to občutil, ko je namesto 11 dni moral ostati na Kredarici 28 dni. To je njegovo najdaljše obdobje, ki ga je neprekinjeno preživel v službi, od kar je 11 let vremenoslovec 2500 metrov nad morjem. "Bilo je januarja. Pihal je močan jugovzhodni veter, padal je dež, bilo je megleno, tako da niti nismo poskušali izvesti menjave meteorologov," je pripovedoval. S sodelavcem, vojaškim meteorologom, sta bila vse dni sama, planincev ni bilo. Kaj sta počela v prostem času, nas je zanimalo. "Skregala se nisva, gledala sva se grdo, meditirala sva, se umikala eden drugemu, saj hiša je velika," se je zasmejal in nadaljeval, da sta jima čas krajšala tudi televizija in internet. "Konec koncev sem šel tudi ven in se malo sprehodil. V takih primerih je pomembno, da znaš psihično prebroditi situacijo. Ampak mislim, da smo tukaj vsi tega vajeni in smo se navadili tako živeti. In tudi obratno. Če sem v dolini predolgo in nisem gori, mi že nekaj manjka," se je zasmejal znova.

Vremenarsko ekipo pod Triglavom sicer vedno sestavljata dva člana: meteorolog z Agencije Arso in vojaški meteorološki opazovalec. Oba enakovredno opravljata vse naloge. Na postaji ostaneta 11 dni, meteorološko delo opravljata izmenično – vsak je dežuren 24 ur. Drugi medtem počiva, a je ves čas pripravljen, da priskoči na pomoč, če so razmere težavne. Dežurni vremenske podatke odčitava in vpisuje vsako uro, razen ponoči, med 22.00 in 4.00 uro zjutraj. Takrat meritve izvaja in evidentira zgolj avtomatski inštrument. "Če denimo zmanjka elektrike, se zgodi kaj na strehi ali karkoli drugega, pa oba delava tudi ponoči," je pojasnil Zidarič.

Avtomatika v ekstremnih zimskih razmerah odpove

Glavna naloga ekipe je torej meteorološko opazovanje. Kot je izpostavil Zidarič, je Kredarica edina visokogorska meteorološka postaja, ki ima posadko. Na merilnem mestu pred kočo sicer med drugim stoji avtomatska postaja, ki pa se v zimskih ekstremnih razmerah ne odreže najbolje in tudi zataji. "Zato imamo ročne meritve oziroma ročne inštrumente in smo še edini, ki znamo vse to upravljati. Ob tem je pomembno, da tudi analiziramo sneg, na primer gostoto in višino snežne odeje, kakšen je sneg, ali je nevaren za snežne plazove, ter količino padavin. S pomočjo teh podatkov prognostiki napovedujejo vremenske in snežne razmere v visokogorju. Saj vemo, da se je po močnem sneženju in vetru zelo nevarno nahajati tukaj gor, ker so plazovi in podobne nevšečnosti," je opozoril.

Glavne meritev so ob 7.00, 13.00 in 19.00, ko inštrumenti registrirajo še količina padavin – deževnih ali snežnih. "Vmes se beležijo vsi pojavi. Mi pa smo tukaj, da ugotavljamo tudi strukturo oblakov pod nami. Določamo višino teh oblakov, kakšni so, kakšna je njihova gostota, kar pride prav letalcem," je razložil Zidarič. Sicer pa vremenske podatke, kot je Zidarč že povedal, popisujejo vsako uro, kljub temu, da jih izmeri tudi avtomatski inštrument. "Mi smo verjetno še edina služba, ki ročno vpisuje podatke v knjigo, poleg tega da jih računalnik. Imamo ročni arhiv, kamor se vremenski podatki arhivirajo že nepretrgoma 65 let tukaj na Kredarici. Ne manjka niti ena ura opazovanja," je poudaril.

'Kot bi šel na Mars, moraš se pripraviti'

Meteorolog, ki je na vrsti za popisovanje podatkov, mora na merilno mesto ne glede na vremenske razmere. Okrog 30 metrov do tja lahko postane pravi podvig. "Malo je kaotično vse skupaj. Treba je iti. Kot bi šel na Mars. Moraš se pripraviti na sekunde. In če kolega ni pol minute, je že sumljivo, zakaj ga ni. Pri temperaturah dvajset pod ničlo in vetru 160 kilometrov na uro ni hecev. Včasih še sam ne vem, kako pridem do tja. Če je sneg, je lažje, greš po stopinjah. Ko ga ni, se moraš kam prijeti. Tudi po vseh štirih greš, če je treba," se je zasmejal Zidarič. 

Včasih v kratkem času zapade toliko snega, da morata sodelavca najprej odkopati vhod, da se lahko prebijeta do opazovalnega mesta, je še povedal: "Enkrat je sneg udaril v hodnik, polno ga je bilo. Prodre tudi čez luknjice, skozi katere so bili včasih speljani kabli. Droben sneg pride notri in ga je na kupe v jedilnici koče."

Rekordni veter na Kredarici, ki je poznan Zidariču, je pihal predlani in sicer 224 kilometrov na uro. "Polomil je vetrnice, antene, dimnik, vse je odneslo v dolino. Hiša se je pa zibala na jeklenicah. Takrat sicer nisem bil gor, sem bila pa, ko je z juga udaril močan veter, okrog 180 kilometrov na uro. Odprl je okna in bi jih tukaj pri nama kmalu razbil, saj so stara. Zato sva evakuirala v zidani del hiše, v klet, kjer je agregat. Tam sva se skrila. Ob tem je padal tako močan dež, da je voda čez plošče zalivala v hišo dva dni. Bala sva se, da bo kaj z elektriko in plinom narobe," se je spomnil hudih ur.

Še ena zgodba se je spisala, ko je veter poškodoval pločevinasto kritino na strehi. "Veter je načel del pločevine in jo začel trgati. V takih razmerah sva morala s sodelavcem popraviti streho, saj bi se drugače trgala naprej in lahko bi prišlo do požara v hiši. Ta hiša je prevelika, da bi se jo čez zimo dalo zaščititi pred vremenskimi ekstremi, zato mora vedno nekdo paziti nanjo," meni Zidarič. In skrb zanjo zares prevzamejo meteorologi, saj je pozimi koča uradno zaprta.

'Pazimo, da agregat dela, da racionalno trošimo energijo'

Vremenoslovca skrbita tudi za elektriko. "Tukaj jo proizvedemo za nas in za delovanje pretvornikov za telefonske in internetne povezave – da lahko ljudje komunicirajo preko mobilnih naprav tukaj v hribih. Pretvorniki porabijo 70 odstotkov pridelane električne energije. Elektriko delamo s sončnimi kolektorji, dvema vetrnicama in agregati, ki so na nafto. Vse mora brezhibno delovati. Mi pazimo, da agregat dela, da racionalno trošimo energijo, ki se sicer zbira v akumulatorjih," je pojasnil Zidarič.

Meteorologi pod Triglavom imajo pomembno vlogo tudi pri reševanju ponesrečenih oziroma komunikaciji s helikopterjem in reševalci. "Pomagamo pilotom pri helikopterskem reševanju, saj posadki sporočamo, kakšne so trenutne vremenske razmere, in ji posredujemo vse podatke, ki jih imamo, po radijski zvezi. Pomagamo tudi pri nudenju prve pomoči. Konec koncev je Kredarica točka, za katero vsi vedo, da je nekdo ves čas tukaj," je dejal Zidarič.

Vedno je kaj za postoriti

Meteorologom večinoma ni dolgčas, saj se zmeraj najde, kot se je izrazil Zidarič, kaj za postoriti. Dan si tako zapolnijo tudi z manjšimi popravili, ko zmanjka tega, pa berejo ali rešujejo križanke. "Gledamo televizijo, jaz gledam poročila na POP TV," je dodal in se zasmejal.

Za konec nas je zanimalo, kako moška ekipa skrbi za svojo prehrano, kdo kuha. "Jeseni si pripeljemo ozimnico. Jajca, kruh in podobno pa prinesemo sproti in se dogovorimo, za kaj bo kdo poskrbel. Slišimo se, da si povemo, kakšna je zaloga za naprej. Kuhati znamo vsi," je razložil Zidarič. Drug za drugega vedo, kaj kdo je in česa ne, tako da pri izbiri obrokov to upoštevajo. "Vsak kuha en dan. Že vnaprej se dogovoriva, kaj bova jedla, kajti časa je neomejeno," se je zopet zasmejal Zidarič.

Med pisanjem članka smo Zidariča in Senico še poklicali na Kredarico. Povedala sta, da se vreme še vedno ni toliko stabiliziralo, da bi vojaška posadka prišla po Senico in pripeljala Zormana. Vse bolj je verjetno, da bo moral tudi novo leto preživeti pod Triglavom. A kot nam je rekel že med obiskom na Kredarici: "Treba se je sprijazniti in sprejeti stanje takšno, kot je. Tega se enostavno ne da spremeniti. V situaciji, v kateri se znajdeš, je pač treba uživati."