'Branje omogoča osvobajanje duše'

Predsednik Agencije za knjigo v Šardži Ahmed bin Rakkad Al Ameri si je na knjižnem sejmu v Šardži vzel čas in v miru poklepetal z novinarji z vsega sveta. Intervju so delili skupaj z novinarko iz Argentine in novinarjem iz Nemčije.

Al Ameri ni le organizator enega največjih knjižnih sejmov na svetu, je tudi velik ljubitelj knjig in prav zaradi svoje ljubezni do tiskane besede je tako zelo uspešen v tem, kar počne. Je tudi eden najbogatejših in najvplivnejših Arabcev na svetu. Al Amerija kot častnega gosta vabijo na vse ostale velike knjižne sejme po svetu in ga prosijo za nasvet, kako uspeti, kot jim je uspelo v Šardži. O ljubezni do knjig je spregovoril v kratkem, a zelo iskrenem pogovoru, kjer so njegove besede potrdile, da mu knjige pomenijo ogromno, iskrica v očeh pa, da so njegove besede iskrene in niso le marketinško podpihovanje ter nujna samohvala za promocijo dogodka.

Po čem je knjižni sejem v Šardži prvi na svetu?

Naš knjižni sejem je prvi med knjižnimi sejmi po številu prodanih in kupljenih pravic za objavo knjig in prevode v različne jezike. Letos smo imeli več kot 500 založb, ki so k nam prišle po takšne in drugačne pravice za izdajo knjig.

Zakaj pridejo sem, če pa je tako daleč?

Ker je naš sejem odprt ne glede na trenutno situacijo na svetu. Povsod po svetu se stvari ponovno zapirajo, sejmi se odpovedujejo in kulturnih prireditev ni toliko, kot jih je bilo včasih. Na to vprašanje je zelo lahko odgovoriti. (smeh) No, seveda pa je tu še poslovni del sejma, saj naši gosti lahko sklepajo krasne posle in tako širijo kulturo branja in tiskanja knjig. Vsak, ki je prišel, je rekel: "Letos sem prvič tu, ampak zagotovo se vrnem!" Združujemo različne države na enem mestu, tu se lahko spoznajo in sklepajo posle. Afriške države, Indija, Japonska … Kar nekaj je držav, ki ne sodelujejo na drugih knjižnih sejmih, sodelujejo samo na našem.

Torej je zelo pomemben za vzhodni trg …

Pa ne le to, pomemben je za vzhod, zahod, sever in jug. Tukaj najdemo ogromno založb, pisateljev, novinarjev in obiskovalcev iz vsega sveta. 

Zakaj je to pomembno za vaš kraj, za Šardžo?

Šardža postaja središče literature. Je stičišče med vzhodom in zahodom. Tu se sklene marsikateri posel, ki potem odpotuje nazaj v domačo državo. Tukaj vzpostavljamo nekaj izjemno pomembnega za svetovno kulturo, nekaj, kar bo imelo vpliv na svet literature.

Zakaj je pomembno delati na kulturi glede na to, da je dandanes vedno več poudarka na digitalnem svetu?

Mislim, da je literatura še vedno pred vsem na svetu. Samo kot primer lahko dam prodajo knjig v letu 2020, ko je bilo prodanih več fizičnih knjig kot elektronskih knjig. Ja, elektronske še vedno obstajajo in se berejo, a izgubljajo na pomenu in ceni. Zdaj prihaja najnovejši trend, to so avdio knjige. A knjiga je vseeno knjiga. (smeh)

Letošnji slogan se glasi 'Vedno obstaja prava knjiga'. Kaj nam lahko poveste o sloganu?

Letos smo začeli s svetovno kampanjo (New York, Pariz, Kairo, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija), v okviru katere smo poudarjali, da kar koli rad počneš, imaš rad tudi knjige. Če ti je všeč moda, obstaja knjiga o modi, če se navdušuješ nad avtomobili, obstaja knjiga o avtomobilih. Če vam je všeč nakit, obstaja knjiga o tem. Če mi nekdo reče, da mu knjige niso všeč, to ni res. Svetu želimo povedati, da vedno obstaja prava knjiga in svetu sporočamo, da se v Šardži najde prava knjiga za vsakogar.

Kako bi letošnji sejem primerjali z lanskim?

Lani smo imeli knjižni sejem kljub epidemiji koronavirusa! (smeh) Po svetu so odpovedovali prireditve, sejme in podobne stvari, nam pa je uspelo nekaj nepredstavljivega. Sejem je bil sicer drugačen, saj nismo mogli imeti toliko delavnic, a je bil kljub vsemu velik uspeh. Lani smo imeli 383 tisoč obiskovalcev. 

Kaj je prednost tega knjižnega sejma v primerjavi z drugimi, ki se odvijajo v drugih arabskih državah?

Predvsem to, da smo mi zelo odprti. Tu ni cenzure, dovoljene so vse teme, ni meja. Sicer pa se tu najdejo knjige o prav vseh tematikah. Odprti smo za cel svet. Vsak lahko pride in tu opravlja svoj posel. Na sejmu sodelujejo vse arabske države, skoraj vse evropske države in od povsod drugje. Vsi so prišli, da bi se združili na enem prostoru.

Torej na sejmu najdemo knjige in založnike, ki morda vam osebno niso všeč?

Ja, celo tiste bolj sporne. Nimamo cenzure, res ne. Edina stvar, ki je ni, je pornografija.

Letošnji sejem je že 40. po vrsti. Nam lahko zaupate, kakšna je zgodovina tega sejma?

Oh, to je tako lepa zgodba! Naš prvi sejem se je zgodil leta 1982. Takrat je v Šardžo prišlo le nekaj tujih založb, ostale so bile iz Emiratov in sejma se je udeležilo le nekaj ljudi. Morda samo 100 ljudi. In kaj se je zgodilo? Njegovo visočanstvo, šejk Sultan Al Qasimi je prišel na sejem in kupil vse knjige. Njegov svetovalec mu je rekel, da sejem ne bo doživel ponovitve in nikoli ne bo uspel. Seveda je zadeva potrebovala nekaj časa in zdaj vidite, kako zelo velik sejem imamo. To je naša zgodba o uspehu. Veste, ljubezen do knjig in kulture ne pride sama od sebe. To je stvar, ki jo je treba negovati, jo priučiti. Veste, kako je z otroki? Če želite, da vzljubijo kulturo, jim jo morate nuditi in pomagati vzgojiti to ljubezen. To ne pride čez noč. To se ne more zgoditi po tem, ko je vaš otrok na fakulteti. To je nekaj, s čimer mora rasti.

Tudi sami kaj pišete?

Ne, to pa ne. Iskren sem, pisatelj nisem. Sem pa bralec.

No, kaj pa radi berete?

Berem vse! Brez šale. Berem knjige o filozofiji, zgodovini, romane, fikcijo, stripe …

Vas kaj dolgočasi?

Nič! Brati zame pomeni biti svoboden. Branje omogoča osvobajanje duše. Tako je tudi s filmi, a preprosto sem mnenja, da so opisi v knjigah vedno boljši od predstavitev v filmih. Mislim, da opisa, ki ga dosežeš z besedami, ne moreš predstaviti na kameri. Filmi nam lahko dajo zvočne učinke, lahko nas šokirajo s sliko. Ne morejo pa nam film dati takšne globine, kot nam jo da knjiga. Branje in dojemanje knjig je odvisno tudi od posameznika – če je posameznik trenutno žalosten, bo zaznal žalostne stvari, če je vesel, bo zaznal vesele stvari. 

 Kako potekajo priprave na sejem za naslednje leto?

Oh, knjižni sejem 2022 je že končan, samo še čakamo, da mine eno leto in ga izvedemo. Več o tem pa ne povem, naj bo presenečenje! Z ekipo že delamo načrte, kako pripraviti sejem za leto 2023.

Kakšna se vam zdi, da je kultura mladih, ko pride do branja? Kako jih prepričati, naj berejo več, naj umaknejo pogled z zaslonov? Zdi se, da koncentracija mladih ni več takšna, kot je bila nekoč.

Koncentracija je še vedno tam, samo najti jo je treba, spodbuditi. Kot sem rekel že prej, za vsako stvar obstaja knjiga. In otroke se da preprosto navdušiti nad branjem, če le veš, kaj jih zanima. Branje je kot šport. Ni vse za vse. Najti moraš tisto, kar ti je všeč, kar ti odgovarja.