Bi odkrivali skrivnosti potopljenih vasi ali veslali po čarobnih podzemnih jezercih?

Slovenski turizem še ni v celoti okreval na predkoronske čase, smo pa letos, sploh v poletnem in jesenskem času, beležili dobre rezultate, ocenjujejo pri Slovenski turistični organizaciji (STO). Končne številke bodo sicer znane januarja, a jasno je, da so se k nam v večjem številu začeli vračati tuji gostje, nekateri ponudniki pa so že dosegli ali celo presegli nočitve iz leta 2019. "Slovenski turizem okreva, se pa hkrati sooča z veliko negotovostjo, ki je povezana z geopolitičnimi dejavniki, energetsko krizo, inflacijo ... Tako da ponudniki v novo leto zrejo s kar precej negotovosti," pojasnjuje vodja korporativnega komuniciranja STO Martina Gojkošek. 

Moja Slovenija: Vzemi si čas za nova doživetja 

STO si v sodelovanju z ostalimi deležniki v turizmu z vseslovensko motivacijsko kampanjo Moja Slovenija že tretje leto prizadeva, da bi spodbudila prenočitve in potrošnjo domačih gostov. V letošnjem letu so prilagodili naslov v kreativni rešitvi iz "Zdaj je čas" v "Vzemi si čas", s čimer še bolj neposredno nagovarjajo prebivalce naše dežele na oddih v Sloveniji. Velik poudarek namenjajo osveščanju o pomenu trajnosti in zagotavljanju varnih doživetij ter izpostavljajo odgovorne potovalne standarde ter znak Green & Safe. 

Pred dnevi so v sodelovanju z Združenjem Slovenia Outdoor in Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, vodilnimi destinacijami in slovenskimi turističnimi ponudniki organizirali zaključno dvodnevno študijsko turo, na katero so popeljali predstavnike medijev in nam med drugim predstavili kar šest unikatnih 5-zvezdičnih doživetij z oznako Slovenia Unique Experiences (SUE) na območju Koroške, Savinjske in Šaleške doline. 

26 edinstvenih doživetij 

"Cilj Slovenije je imeti butični turizem z nižjim odtisom in večjo dodano vrednostjo za vse, želja STO pa je vedno ustvarjati drugačna, edinstvena in tipično slovenska doživetja, ki jih gostje drugje ne morejo dobiti," poudarja Gojkoškova. 

Vsako leto tako objavijo javni poziv, na katerega ponudniki lahko prijavijo doživetja, ki jih izvajajo, in pridobijo oznako SUE, ki označuje edinstvena 5-zvezdična doživetja. Seveda za to obstaja vrsta kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati – doživetja morajo biti personalizirana, edinstvena, lokalna, trajnostna, butična, prinašati morajo neko dodano vrednost in prispevati k desezonacionalizaciji turizma. Izvajati se morajo že v primeru najmanj dveh prijavljenih, biti predstavljena v vsaj dveh jezikih in ponujati tudi dobro digitalno izkušnjo. "Prijavitelji opišejo svoja doživetja, ki se jih najprej oceni spletno, najbolje ocenjena pa potem dobijo še obisk na terenu, s katerim se preveri, ali vse navedeno res drži. Najboljša doživetja dobijo oznako SUE, ki je na nek način garancija gostu, da bo njegova izkušnja res vredna njegovega časa in denarja, hkrati pa je lahko neke vrste promocijska spodbuda oz. pomoč tistim, ki ta doživetja izvajajo," pojasni naša sogovornica. 

Trenutno je v Sloveniji 26 doživetij z oznako SUE, predvidoma 16. februarja prihodnje leto pa bo objavljen nov javni poziv. "Ta doživetja so v skladu z vizijo slovenskega turizma in seveda nam je v interesu, da se jih ustvari čim več, da so razpršena po celotni Sloveniji in da se izvajajo skozi vse leto." 

Ponujena doživetja so si med seboj sicer zelo različna, trajajo lahko nekaj ur ali nekaj dni, temu primerne pa so potem tudi cene – zanje lahko odštejete 50 pa vse do nekaj tisoč evrov. Med najdražjimi je na primer "Fish and Fly trio", 3-dnevna avantura muharjenja na treh neokrnjenih slovenskih rekah, zelo priljubljen med gosti pa je "Nepozabni dan v ribjem vrtu Fonda". 

"Prva doživetja so dobila značko SUE leta 2019 in takrat so prevladovali tuji gostje. Potem je prišel čas pandemije covida-19 in se je razmerje obrnilo, da so prevladovali slovenski gostje. Najdražja doživetja zagotovo pritegnejo več tujih gostov s premožnejših trgov, ni pa nujno, da ponudniki ciljajo samo na takšne goste. Ciljna publika je zelo različna in tudi odvisna od tega, kakšen je produkt, na podlagi katerega je doživetje nastalo," še pojasni Gojkoškova.

Avantura s kajakom v podzemlju Pece: veslanje 700 metrov pod zemljo 

Da so takšna doživetja res nekaj edinstvenega, smo se lahko prepričali tudi sami, ko smo prvi dan študijske ture obiskali podzemlje Pece in tam postali del 350-letne zgodovine rudnika, ki je po zaprtju leta 1994 v celoti ohranil vso originalno infrastrukturo. Sredi opuščenih jamskih delovišč, kjer so nekoč rohneli stroji, je speljan labirint podzemnih rovov in jezer, ki jih lahko raziskujete v spremstvu vodnika. Zaradi časovne stiske smo novinarji preizkusili malce prilagojeno, a zagotovo nič manj izjemno verzijo doživetja rudnika, v katerem so izkopali več tisoč kilometrov rovov in kar 19 milijonov ton rude. 

Ko smo prispeli v rudarski muzej na Glančniku v Mežici, so nas najprej opremili z jamarskimi čeladami s svetilkami in rokavicami, nato pa smo se skupaj z vodnico vkrcali na originalni rudarski vlak ter se zapeljali po nekaj kilometrov dolgem rovu. Vožnja je trajala dobrih deset minut in je – če smo ugasnili naglavne svetilke – potekala v popolni temi. Ta del doživetja je poseben že zaradi utesnjenih vagonov, vožnja v neznano, brez najmanjše line, skozi katero bi potniki lahko kukali, pa poskrbi za filmsko napetost. 

Sledil je spust po ozkih in strmih stopnicah – okoli 500 jih je bilo – in naša pričakovanja so se z vsako stopnico v globino še stopnjevala. Nekje na treh četrtinah spusta so nas v posebnem prostoru opremili z vso potrebno zaščitno opremo – škornji in hlačami iz neoprena ter nepotopljivim zaščitnim jopičem, kar je nadaljnji spust še malo otežilo, zato je bila potrebna dodatna previdnost. Za manjši šok, ki so ga pospremili vzkliki navdušenja, je poskrbel spust v rov, zalit z vodo. V rudniku je bilo (v primerjavi z zunanjo temperaturo tistega dne) prijetnih 10 stopinj Celzija. Nekaj korakov po vodi in posedli smo se v kajake za dve do tri osebe. Še par kratkih navodil, kako veslati, in čarobna vožnja se je lahko začela. 

Veslali smo po manjši podzemni reki do jezerc skoraj 700 metrov pod površjem zemlje – mirna in čista voda ima na najgloblji točki kakšnih deset metrov – ter raziskovali podzemni labirint, zalite rove in odkope, na koncu pa smo se skozi ozek rov in čez manjšo brzico odpeljali nazaj do izhodišča. Po preoblačenju je sledila vožnja z vlakom nazaj iz rudnika do muzeja, okrepili pa smo se tudi s knapovsko koroško malico.

Po sledeh potopljenih vasi in rudarske tradicije

Edina destinacija, ki ima v zbirki Slovenia Unique Experience kar tri doživetja, je Šaleška dolina. Eno od njih je Polet v usnjarno Evrope – gosposko doživetje v stilu 30 let prejšnjega stoletja, ki vas postavi v vlogo legendarnega podjetnika na zasebnem obisku v nekdaj najuglednejši tovarni usnja v Evropi. Drugo doživetje je Velenje Underground – gastronomska pustolovščina v najgloblji jedilnici v Sloveniji, 160 metrov pod zemljo.

Doživetje, ki so ga s pomočjo virtualne resničnosti v turistično-informacijskem centru v čudoviti Vili Bianca prikazali tudi novinarjem, pa so Skrivnosti potopljenih vasi. Gre za izkušnjo, ki razkrije, kako je rudarstvo vplivalo na podobo Šaleške pokrajine in kakšen davek so plačali njeni prebivalci. Velenjski rudarji so namreč z odkopavanjem lignita spremenili pokrajino svojega bivanja – pet vasi je zalila voda in okoli 400 družin je moralo poiskati nove domove. 

Doživetje poteka tako, da obiskovalce pred Muzejem premogovništva Slovenije sprejme vodnik, tudi sam potomec rudarjev, jih ustrezno opremi, nato pa pospremi z dvigalom v rudniški rov kar 160 metrov pod zemljo. Med vožnjo z jamskim vlakom spoznavajo posebnosti premogovnika na drugačen način kot običajni obiskovalci muzeja. V jamskem delu muzeja si ogledajo digitalizirano predstavitev pogrezanja zemeljskega površja in potop vasi. Pogovor v rudniškem stanovanju jim osvetli življenjske zgodbe nekdanjih rudarjev. Sledi voden sprehod mimo Škalskega jezera do Velenjskega jezera, kjer se na pomolu vkrcajo na ladjico, med vožnjo po jezeru pa izkusijo virtualni potop v nekdanjo vas. Da je doživetje kar se da interaktivno, morajo turisti potomcu rudarjev pomagati najti dragocen predmet pod gladino jezera. In kakšne zaklade rudarskih družin še hranijo globine? "Potapljači so odkrili, da gre za ruševine, cestne svetilke, če je voda mirna in bistra, se lahko zapeljemo celo nad krošnjami dreves, ki še stojijo, a so potopljena. Gre za zelo mističen prizor," nam opiše lokalna turistična vodička, ki je tudi sama potomka rudarjev. Za zaključek sledi še kulinarični zaključek doživetja na razgledišču Vista – z razgledom na nekdanjo pokrajino, ki jo je še mogoče slutiti pod čisto vodo Velenjskega jezera.

Pet čutov, dve babi, en zeliščni vrt

Za tiste, ki si želite inspirativnega doživetja, ki bo poživilo vaše čute in zavedanje samega sebe, pa je primerno doživetje "Zeliščna čarovnija v Savinjski dolini", ko v spremstvu izkušenih zeliščaric odpotujete v čarobni svet zelišč in na doživet način spoznate uporabnost zelišč in lokalno zgodovino.

V butični zeliščarnici, ki se nahaja v eni najstarejših hiš v Gornjem Gradu, zeliščarici Amanda in Maja pred gosti pripravita domač zeliščni zvarek, nato se odpravijo na doživljajski sprehod do največje slovenske katedrale. V vodnjaku si po vzoru šeg in navad benediktincev umijejo roke in naredijo požirek vode, ko mimo pride župnik in jih povabi na zvonik. Ogledajo si katedralo, na vrhu pa prisluhnejo simfoniji igranja zvonov. Skozi stranski izhod, ki ga uporabljajo le izbranci, vstopijo v zeliščni vrt, kjer lahko odkrivajo skrivnosti nekdanjega samostanskega vrta z več kot 160 vrstami avtohtonih zelišč. Zeliščarici s strokovnim znanjem jih popeljeta skozi zeliščno kopanje, senzorično izkušnjo s štirimi povabili, ki se po vzoru nekdanjih menihov benediktincev izvede v tišini in po želji bosonogo. Ob vrnitvi v zeliščarnico lahko gostje sodelujejo pri pripravi kadila, zeliščnega namaza in kurjenju ognja. Sledi čajanka ob kaminu, kjer gostje zakurijo ogenj in si iz suhih zelišč zmešajo svoje kadilo. Zeliščarici pripravita čaj iz zelišč z vrta in z vodo, ki so jo gostje zajeli iz stoletnega vodnjaka. Za zaključek sledi še pogostitev z zeliščnim krožnikom lokalnih dobrot (zeliščni namaz, domač ajdov kruh iz krušne peči).

Še eno oznako SUE sta zeliščarki pridobili za doživetje "Savinjski duhovni umik", ki zajema zvočno kopel v katedrali, pogovor s sestrami klarisami, benediktinsko aromaterapijo in inovativno savinjsko pojedino.

Kot sta nam ob obisku njune zeliščarne s pomenljivim imenom – Babave – zaupali Maja in Amanda, njuno sodelovanje traja že šest let in izhaja iz želje po ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter spodbujanju k razmisleku. Sprva sta organizirali zgolj čajanke in razmišljali, kako bi v Gornji Grad privabili goste, zdaj pa njuno delo dejansko zajema njun vsakdan. "Lepo je priti v službo, zakuriti kamin, popiti kavo ali čaj in narediti plan za naslednji teden. Čar 5-zvezdičnega doživetja ni neka predstava za goste, to je del najinega vsakdana. Ko pridejo, na malo bolj organiziran način doživijo to, kar midve doživljava ob svojem delu. Eno doživetje je bolj posvečeno zeliščem, duhovni umik pa je bolj kontemplativen. Prejeti SUE priznanji za kar dve doživetji nama pomenita dobro popotnico za naprej in sta pokazatelj, da delava dobro," sta ponosni.

Svojim gostom, zaenkrat sta imeli večinoma domače, ponujata odmik od vrveža in vrnitev nazaj k sebi, kar je bil tudi vzgib za začetek njune zgodbe. Kot pravita, so uporabniki njunih doživetij ljudje, ki spoštujejo naravno kulturno dediščino in si želijo večji in globlji vpogled v zgodovino, da spoznajo samega sebe. "Delo, s katerim se ukvarjava, selekcionira najine goste. Ključna je preprostost. Ljudje smo pozabili, da so najboljše stvari preproste, in tukaj jim ponudiva svoj način življenja, nato pa jim pustiva prostor za doživljanje. Ne nasičiva jih z informacijami in tehničnimi stvarmi, ampak je vse skupaj kot en pogovor, ljudje pogosto pridejo, da se izpovejo. Spontano se znava prilagoditi gostu, da dobi tisto, po kar je prišel, in ne tisto, kar imava povedati. Niti dve doživetji nista isti, prilagodiva jih potrebam v tistem trenutku."

Maja in Amanda sta tudi nas pogostili s čajem in prigrizkom, zaupali sta nam, zakaj je treba zelišča shranjevati v kozarcih, kakšna temperatura vode je potrebna za kuhanje različnih vrst čajev, pa tudi, kdo je bila domačinka Josefina, ki se je pred 100 leti preselila v Istanbul, ob vrnitvi v Gornji Grad pa s seboj prinesla umetelno izdelan lesen balkon s kovinskim ogrodjem, ki še danes krasi eno od hiš.