Poslanci SD so vložili interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka. Zakaj so se odločili za ta korak, je razložila poslanka SD Majda Potrata, ki je pojasnila, da gre za vsebinsko, zelo resno mišljeno interpelacijo, s katero poslancem dajejo priložnost, da celovito razmislijo o delu in odločitvah ministra.
Med drugim je povedala, da je interpelacija zoper Turka pripravljena strokovno in na podlagi argumentiranih dejstev. "Čeprav se minister počuti kot 'poskusni zajček', poudarjam, da v SD nasprotujemo vsakršnim poskusom na živih živalih," je dejala Potrata in dodala, da Turku najbolj očitajo razgradnjo javnega šolstva in njegov popoln neposluh za področje kulture. Po njenem mnenju bo interpelacija "pravi preizkus, kdo v državnem zboru še podpira zgrešeno politiko ministra Turka".
Njegovo ravnanje predlagatelji opisujejo kot "nastavke za pospešeno privatizacijo javnega dobrega – znanja", tudi sicer pa mu na več mestih očitajo, da zasebnemu daje prednost pred javnim. Turkova dejanja po oceni predlagateljev tudi "ogrožajo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost Radiotelevizije Slovenija" (RTVS).
Interpelacija Turku tudi očita, da ni spoštoval volje DZ, izražene s podporo dopolnilu poslancev SD k proračunu za leto 2013, ki je dejavnosti visokega šolstva namenila dodatnih 16 milijonov evrov.
V interpelaciji pa je med drugim zapisano, da je "leto ministrovanja dr. Žige Turka leto diktata neutemeljene vzgojne, izobraževalne, znanstvene, kulturne in športne politike, katerih posledice bodo v polni meri vidne šele v daljšem časovnem obdobju. Minister nekritično izvršuje zgrešeno varčevalno politiko na področjih, ki so osnovna podstat za trajnostni razvoj vsake družbe. S svojim delovanjem je sistem privedel do stanja, ki je od končne zadrgnitve zanke okoli vratu javnemu dobremu oddaljen le še korak."
Turk: Veselim se priložnosti, da odgovorim na vse očitke
Turk je v zvezi z interpelacijo poslancev SD ocenil, da je vložena interpelacija predvsem politični dokument, s katerim želijo predlagatelji preveriti podporo, ki jo ima vlada v DZ. "Ker za namen takega preverjanja ustava predvideva ustrezne mehanizme, začenši s konstruktivno nezaupnico, eksperimentiranje na koži enega ministra znižuje nivo politične kulture v državi," ostro dodaja.
Same vsebine še ne more komentirati, saj mora dokument najprej prebrati in preučiti. "Že sedaj pa želim poudariti, da sem ves ta čas deloval v korist izobraževanja, znanosti, kulture in športa, seveda v okviru pravnih in finančnih omejitev, ki jih postavljata zakonodaja in proračun, ter v skladu s koalicijsko pogodbo, ki jo je pred letom dni podpisalo pet strank. Stranke, ki se sedaj opredeljujejo za opozicijo, tega, kot so izjavili njihovi najvišji predstavniki, niso naredile zaradi ukrepov ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, zato pričakujem njihovo podporo," je razložil Turk in dodal, da se veseli priložnosti, da odgovori na vse očitke.
Pobalinski način rušenja vlade in države
Bliskovito se je odzval vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. "Kar so naredili v SD, ni v skladu z dogovorom pri predsedniku države. Interpelacija je korak, ki kaže, da razsodnosti v opoziciji ni," je bil oster Tanko, ki meni, da gre za "pobalinski način rušenja vlade in države". Če že kaj, potem bi po njegovem morale stranke, ki niso v koaliciji, poseči po sprožitvi postopka nezaupnice ali pa se dogovoriti o predčasnih volitvah.
"SD so del tiste večine, ki lahko o tem odloča," je poudaril Tanko. Ob tem je po njegovem mnenju najverjetneje problem v tem, da se niso sposobni dogovoriti, zaradi česar vlagajo zahteve za interpelacijo, ki pomenijo "zavlačevanje negotovega stanja, kar za državo ne pomeni nič dobrega."
DL: Največja težava te vlade je premier
Poslanci Državljanske liste (DL) ne bodo prispevali podpisov k interpelaciji, je že dopoldne pojasnil vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. O podpori interpelaciji danes niso razpravljali, pač pa bodo o tem odločali, ko bo na dnevnem redu seje državnega zbora. Po njegovem mnenju je največja težava te vlade premier.
Kdo bo interpelacijo podprl in kdo ne?
Tudi poslanska skupina PS podpisov k interpelaciji ni prispevala, jo pa bo podprla, je povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. V PS menijo, da interpelacija ne rešuje političnega položaja, temveč da je prava pot le konstruktivna nezaupnica.
V SLS pravijo, da interpelacija ni pravi korak k čimprejšnji razrešitvi vladne krize, zato zagovarjajo ali čimprejšnjo vložitev konstruktivne nezaupnice ali razpis predčasnih volitev. "Če SD misli resno s čimprejšnjo razrešitvijo vladne krize, naj vloži interpelacijo proti celotni vladi in pri samem glasovanju je treba imeti tudi ime novega mandatarja. To bi bilo smiselno," se je odzval poslanec SLS Roman Žveglič.
Tudi poslanci NSi ne bodo podprli interpelacije, je po sestanku poslanske skupine pojasnil njen vodja Matej Tonin. Če si nekdo želi vlado zrušiti, za to po njegovih besedah obstajajo tudi bolj produktivne možnosti, saj bi interpelacija vzela ogromno časa, koristila pa ne bi ničemur.
Poslanci DeSUS se bodo glede podpore interpelaciji dokončno odločili v sredo na seji poslanske skupine. Kot je pojasnil vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, se bolj nagibajo k temu, da bi interpelacijo podprli, kar je še enkrat potrdil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec.
Po mnenju Pejovnika se Turk ni dovolj zavzemal za vsa področja; za Štruklja interpelacija upravičena
Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik vsebine interpelacije ne pozna, zato je ne more komentirati. Meni pa, da se Turk ni dovolj zavzemal za primerno obravnavo vseh področij, ki sodijo v njegov resor. Opozoril je, da nikoli ni slišal ministrove izjave, da je univerza sistem, ki hitrih sprememb ne prenese, ali pa da je kakovostna univerza pogoj za izhod iz krize ali na primer izjave, da bo odstopil, če bolonjska reforma ne bo izpeljana kakovostno. Sicer pa je rektor največje univerze v Sloveniji znova opozoril na finančne težave univerze, ki jih je "minister Turk pomagal ustvariti".
Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj pa je spomnil, da je Sviz novembra lani zbral 16.183 podpisov podpore za Turkov odstop. "Ta poziv je bil namenjen ministru zlasti zaradi tega, ker smo trdno prepričani, da je bilo njegovo ravnanje kot ministra škodljivo za kakovost javnih storitev," je poudaril. Kot je pojasnil, so pri tem posebej izpostavljali zaostritev vseh standardov in normativov v šolstvu, neustrezno vodenje združevanja srednjih šol, problem marginalizacije slovenske kulture in neustrezno ravnanje pri rebalansu proračuna, ker je Turk pristal na tako radikalno poseganje v javno šolstvo. To so bili argumenti Sviza, ki so podobni temu, kar zdaj delajo v SD, je povedal Štrukelj.
KOMENTARJI (1145)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.