Lukšič: Interpelacija zoper Čuferja bi bila nesmiselna

Poslanska skupina SDS bo jutri odločala o morebitni interpelaciji zoper finančnega ministra Uroša Čuferja, je napovedal vodja poslancev Jože Tanko.

Kot je dejal, je bila odločitev vlade o razrešitvi poslanca SDS Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) "politična", vlada pa želi s tem po njegovem mnenju še pred prenosom slabih terjatev "očisti tudi vse kadre, ki bi lahko imeli vpogled v slovenski bančni sistem".

Do zamud pri prenosu slabih terjatev je po Tankovem mnenju prišlo tudi zaradi tega, ker so iskali način, kako se rešiti enega od neizvršnih direktorjev DUTB. "Nekaj podobnega se dogaja tudi pri spremembah zakona o Slovenskem državnem holdingu," je dodal.

Tanko je danes ponovil tudi svoje nestrinjanje z nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke. "Odločili so se, da zaščitijo vse tiste, ki so sodelovali pri odobravanju slabih posojil in so prejemali sredstva iz bančnih portfeljev," je poudaril.

Novi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je ob imenovanju dobil glasove SDS, zdaj pa poslanci SDS ugotavljajo, da se bo tudi z njegovim prihodom nadaljevala slaba praksa pri upravljanju slovenskega bančnega sistema.  Šircelj je ob tem ocenil, da večina koalicijskih strank doslej še ni pokazala interesa za transparentno urejanje bančnih zadev v Sloveniji in zahtevala odgovornosti za tiste, ki so odgovorni za slabo stanje bančnega sistema. Sam se sicer še ni odločil, ali bo petkovo odločitev vlade o njegovi razrešitvi izpodbijal tudi s pravnimi sredstvi.

Ocenil pa je, da bo DUTB, če jo bodo vodili kompetentni tujci, kljub temu dobro opravila svojo nalogo, vendar bo za to najverjetneje potrebnega nekoliko več časa. Po njegovem mnenju bodo sicer odločilnega pomena pri sanaciji bančnega sistema in prenosu terjatev t. i. stresni testi bank. Poudaril je, da nadzorovana likvidacija nikakor ne more biti razlog, da Factor banka in Probanka ne bi bili vključeni v te teste.

Način reševanja bank s t. i. nadzorovano likvidacijo je po njegovem mnenju sicer zelo tvegan, ker bodo finančni trgi in mednarodne institucije pričakovale, da se bodo tako reševale tudi druge banke. "Če bi prišlo do tega, bi to za državo predstavljalo 14 milijard evrov jamstev, kolikor pa Slovenija ne more dobiti," je dodal.

Lukšič: Interpelacija zoper Čuferja bi bila nesmiselna

Predsednik SD Igor Lukšič je pred dnevi ministrstvo za finance uvrstil med šibke člene te vlade. Pred današnjim kolegijem pri predsednici vlade Alenki Bratušek je vnovič poudaril, da ministrstvo ni naredilo ključnih zadev, za katere so se dogovorili: strategije upravljanja državnih podjetij, spremembe zakona o Slovenskem holdingu, spremembe zakona o slabi banki.

"Edino, kar je bilo zdaj v zadnjem tednu narejeno, je zamenjava neizvršnega direktorja slabe banke Andreja Širclja, ki je bil hkrati poslanec in neizvršni direktor," je dejal Lukšič.

A to je po njegovem mnenju premalo. Čeprav se zaveda, da na finančnem ministrstvu sloni veliko breme, pa ključne zadeve niso bile narejene, je ponovil.

Interpelacija zoper ministra Čuferja pa bi bila po Lukšičevih besedah nesmiselna. Ni težava v tem, da bi se Širclju očitala nestrokovnost, a ne more biti hkrati poslanec in neizvršni direktor slabe banke, je dejal Lukšič.

Spomnimo

Vlada je na petkovi dopisni seji pri Širclju ugotovila nezdružljivost poslanske funkcije s položajem neizvršnega direktorja DUTB, ki predstavlja osrednjo orodje za sanacijo razmer v bančnem sistemu. Po ugotovitvah ministrstva za finance pri Širclju obstajajo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, ki narekujejo predčasno razrešitev skladno z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Ta namreč po oceni ministrstva ni izključil uporabe zakona o poslancih, ki določa, da poslanci ne smejo opravljati funkcije nadzora v gospodarskih družbah, med katere spada tudi DUTB. Neizvršni direktorji namreč v družbi opravljajo funkcijo nadzornega odbora.

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank sicer za neizvršne direktorje DUTB dopušča izjemo glede določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki funkcionarjem prepoveduje članstvo v upravah ali nadzornih svetih gospodarskih družb. A v Komisiji za preprečevanje korupcije in na vladi so mnenja, da za poslance v tem pogledu velja zakon o poslancih in ne zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.