Nizka udeležba zaradi slabe kampanje in razočaranja

Zmagovalci so posamezniki, ki niso nastopili kot predstavniki parlamentarnih strank, je neuradne rezultate volitev komentiral analitik Matej Makarovič. Po Makarovičevih besedah neuradni rezultati kažejo, da so aktualni župani v prednosti pred izzivalci in da ta vzorec ne velja zgolj za Ljubljano, kjer je Zoran Janković pometel s konkurenco, temveč tudi za druge slovenske občine, "ne glede na to, ali so večje ali manjše, in ne glede na barvo njihovih županov". "Med strankami na državni ravni bo, ko gre za občinske svete, očitno zmagovalka SDS, medtem ko je bil za stranke sedanje vladne koalicije še najboljši recept za uspeh ta, da se njihovi kandidati skrijejo za katero od lokalnih list," je dodal Makarovič.

Psiholog in strokovnjak za politični marketing Miro Kline je dejal, da so ga izidi v Ljubljani presenetili, saj ni pričakoval takega uspeha Liste Zorana Jankovića. Oba se strinjata, da je nizka volilna udeležba tudi posledica slabe kampanje. Kline se je osredotočil na neuradne izide v Ljubljani, pri čemer ga Jankovićev uspeh ni presenetil, tako dobrega rezultata njegove liste pa ni pričakoval. Prepričan je, da je to posledica slabe kampanje in slabih kandidatov konkurentov. Poleg tega ga je v prestolnici presenetilo še, da Zares ni uspel pridobiti nobenega svetniškega mesta, medtem so rezultati NSi, DeSUS in LDS dobri. Da se bo SD slabo odrezal, je pričakoval, saj so to že več mesecev napovedovale tudi javnomnenjske ankete.

Lokalne volitve dojete kot manj pomembne

Makarovič je na vprašanje, kje so razlogi za tako nizko volilno udeležbo, odgovoril, da trend upadanja traja že nekaj časa in da so poleg tega lokalne volitve v Sloveniji dojete kot manj pomembne. "Po drugi strani pa je tudi med ljudmi prisoten vzpon razočaranja, političnega cinizma, občutkov nemoči, kar do neke mere vodi v umik in pasivizacijo," je dodal.

Kline meni, da je nizka volilna udeležba tudi posledica slabih volilnih kampanj. "Kampanje niso bile niti dolge niti intenzivne niti provokativne niti nič podobnega in so popolnoma potlačile to, kar naj bi se zgodilo na današnji dan," je poudaril. "Zato pa ljudje kažejo vso apatičnost, nezainteresiranost za to, kar se dogaja, ker se očitno ukvarjajo z drugimi problemi, kot so problemi preživetja."

Kampanja ni izstopala

Da kampanja ni bila posebno izstopajoča in da je to lahko imelo svoj del pri nizki volilni udeležbi, se strinja tudi Makarovič: "Mislim, da je posebno obžalovanja vredna precej majhna pozornost, ki jo je kampanja dobila v medijih, tako da je vse skupaj minilo dokaj neopazno." Kline verjame, da bi morala oba "močno moteča dejavnika", in sicer poplave ter stavka javnega sektorja, spodbuditi kandidate za župane in svetnike, da bi oblikovali bolj aktivno, močno, skoncentrirano kampanjo z večjimi vložki in bolj ustreznimi sporočili na plakatih, pa tega niso storili.

Uhan: Volitve za ljudi niso bile tako pomembne

Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani vzroke za slabo volilno udeležbo vidi v problemih, ki so bili v ospredju v minulih tednih in mesecih, tako med drugim stečaji, afere, stavke, poplave. Vse to je po Uhanovi oceni v volivcih "vzbudilo občutke, ki niso najbolj naklonjeni politični participaciji". "Volitve v glavah ljudi niso bile tako pomembne kot ostali dogodki," meni.

Tudi volilno kampanjo povezuje z omenjenimi dogodki. "Intenzivnost dogodkov na drugih področjih je bila tako očitna, tako da je tudi del kandidatov razumel slabo razpoloženje in kampanja ni bila niti pretirano razkošna niti pretirano negativistična," je opozoril. Po njegovi oceni je bila bolj zadržana in zmerna kot ob prejšnjih volitvah. "To je treba povezati z apatičnim razpoloženjem volivcev," je pojasnil Uhan.