Vsak letno v smeti vrže 82 kilogramov hrane

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da je naložba v uspešen trajnostni prehranski sistem naložba v zdravo prehranjevanje in zdravo okolje. Hkrati opozarjajo tudi na racionalne nakupe živil, saj se kljub dejstvu, da številni živijo v pomanjkanju, v svetu še vedno zavrže veliko hrane. V Sloveniji je v letu 2011 tako nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, kažejo podatki statističnega urada.

Stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji je med 68 in 75 odstotki

Skrb za trajnostno in zdravo preskrbo s hrano postaja vsako leto pomembnejša. Trajnostna in zdrava preskrba s hrano je zagotovljena, ko so vsem ljudem fizično in ekonomsko dostopne zadostne količine varne in hranljive hrane, take, ki zadovoljuje prehranske potrebe in predstave o zdravem in aktivnem življenju.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje izpostavljajo, da Slovenija podpira politike razvojne pomoči, ki so usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa sama krepi svojo proizvodnjo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani ter za to, da tam, kjer je in bo konkurenčna, tudi prispeva h globalni prehranski varnosti.

Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Vseeno bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne, zemljišča, primerna za kmetijstvo, pa so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja.

Slovenija se spopada tudi z neugodno posestno in parcelno strukturo, kar pomeni, da na določenih področjih nima pogojev za izboljšanje samooskrbe (žita, sladkor, oljnice). Pri kmetijskih proizvodnjah, pri katerih so dani primernejši pogoji za kmetijsko pridelavo, pa Slovenija dosega višje stopnje samooskrbe (govedo, mleko, perutninsko meso, vino, hmelj).

Bel kruh je cenejši

Stroški za prehrano so v družinskem proračunu pomembna postavka, zlasti v gospodinjstvih z nižjimi mesečnimi prihodki. Po podatkih iz ankete so stroški za hrano in brezalkoholne pijače v letu 2010 v vsakem gospodinjstvu v Sloveniji pomenili največji delež od vseh izdatkov za gospodinjstvo, in sicer 15 odstotkov.

Cena hrane je pri izboru in kakovosti živil, ki jih prebivalec Slovenije kupi, eden najpomembnejših dejavnikov. Povprečne letne maloprodajne cene belega kruha so se v obdobju od leta 2008 do 2012 znižale za pet odstotkov, povprečna cena polnozrnatega kruha pa je ostala približno enaka ceni iz leta 2008. Povprečne letne maloprodajne cene govejega mesa so se v tem obdobju dvignile za skoraj 16 odstotkov, cene namiznih jabolk pa so se za 17 odstotkov znižale.

Eden izmed ključnih vidikov pri ugotavljanju stopnje materialne prikrajšanosti gospodinjstev je zmožnost gospodinjstev, da si privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. Študije WHO kažejo, da gospodinjstva z nižjimi prihodki zmanjšujejo svoje izdatke za najdražje vire energije, kot so ribe, sadje in zelenjava.

Po izsledkih ankete državnega statističnega urada o življenjskih pogojih je bilo v obdobju od leta 2008 do 2011 v Sloveniji okoli 87 odstotkov gospodinjstev, ki so si lahko glede na svoj neto razpoložljivi dohodek privoščila mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan.

Za vse več ekološke hrane

Zavedanje o vplivu uporabe gnojil in pesticidov na zdravje ljudi ter na stanje okolja je vse večje, zato je strateški cilj doseči čim večji delež ekološke pridelave hrane. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo, ki upošteva pravila Evropske komisije o okolju in do človeka prijazni pridelavi z omejitvami uporabe gnojil in pesticidov, je bila v letu 2012 v Sloveniji za devet odstotkov obsežnejša kakor 2011.

Od skupne površine kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo so v letu 2012 trajni travniki in pašniki zavzemali 85 odstotkov, njive in vrtovi okoli 11 odstotkov, sadovnjaki približno tri odstotke, druge kategorije pa vsaka po manj kot odstotek.

Podnebne spremembe so zaradi resnega vpliva na kmetijsko pridelavo velik izziv za današnje in prihodnje kmetijstvo. Posledice bodo vplivale tudi na ponudbo hrane, zato je pomembna tudi usmeritev v zagotavljanje zadostnih količin z namakanjem kmetijskih zemljišč.

V Sloveniji je bilo v letu 2012 skupno namakanih 2092 hektarjev zemljišč, to je 38 odstotkov vseh zemljišč, ki so bila pripravljena za namakanje v tem letu. Površina zemljišč, ki so bila namakana, se je od leta 2008 v Sloveniji zmanjševala, delež namakanih zemljišč od vseh zemljišč, pripravljenih za namakanje, pa je bil v tem obdobju sorazmerno enak, okrog 46-odstoten, razen v letu 2012, ko je bil 38-odstoten.