Na Agenciji RS za okolje so spomnili, da se je na današnji dan leta 1511 zgodil najmočnejši potres v naši potresni zgodovini. Še danes so sicer težave pri proučevanju potresa, saj se zgodovinski viri razhajajo celo glede leta in dneva, ko naj bi bil potres. Vseeno večina virov 26. marec navaja kot datum najmočnejšega potresa.
Ina Cecić z Arsovega Urada za seizmologijo in geologijo v svojem besedilu o potresu piše, da nekateri seizmologi postavljajo žarišče tega potresa v Furlanijo, drugi pa ga, predvsem zaradi podatkov iz Idrije, postavljajo na Idrijski prelom, zato se ga je tudi prijelo ime "Idrijski potres". Dodaja, da se je v Idriji ob potresu del Kobalovega hriba zrušil v Idrijco in zajezil vodo, ki je potopila rudnik živega srebra. "Ta dogodek se je nesporno zgodil, ker je še danes v Idriji vidno mesto podora, škoda zaradi nedelovanja pa je zabeležena v rudniških knjigah," piše Cecićeva. Po tretji teoriji pa naj bi se na isti dan zgodila dva potresa, eden v Furlaniji, drugi v Sloveniji, in sicer v krajšem časovnem presledku.
Ocenjena magnituda potresa je 6,8, čutili pa so ga v številnih slovenskih krajih. Za samo Idrijo pa v zgodovinskih virih podatkov o posledicah potresa ni. Cecićeva sicer dodaja, da sta bili leta 1511 v Idriji verjetno le dve zidani stavbi, ker so rudarji živeli v lesenih hišah.
Cecićeva pravi, da je iskanje zgodovinskih virov, ki bi osvetlili takratna dogajanja, počasno in zamudno opravilo, pregled do zdaj objavljenega materiala in verifikacija podatkov pa še bolj. Po njenem mnenju bo nadaljevanje raziskav prineslo nekaj sprememb v do zdaj znanih podatkih, predvsem o največji intenziteti, magnitudi in lokaciji potresa.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.