Inštitut za nutricionistiko je predstavil rezultate prve raziskave uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču. Pregledali so označevanje 6000 funkcionalnih živil in njihovo kakovost ter dodatno preiskali 32 naključnih vzorcev. Vključeni so bili vzorci živil, označeni s trditvami, ki se nanašajo na omega-3 maščobne kisline in prehranske vlaknine.
Za živila, označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, namreč velja posebna zakonodaja, ki potrošniku zagotavlja pravico do obveščenosti in preprečuje zavajanje potrošnika.
Rezultati raziskave pa so pokazali, da označba prav nobenega obravnavanega vzorca ni bila skladna z novo zakonodajo, ki bo v uporabi od 14. decembra letos.
Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih na področju uporabe zdravstvenih trditev, saj so te pogosto preveč splošne ali pa celo znanstveno neutemeljene, kar predstavlja zavajanje potrošnika. "V raziskavo so bila vključena žita za zajtrk, testenine in piškoti, kjer se pogosto pojavljajo različne trditve o prehranskih vlakninah. Poleg tega smo obravnavali tudi različne namaze in jajca, označene s trditvami v povezavi z omega-3 maščobnimi kislinami. Kar polovica obravnavanih živil, na katerih je bila prisotna trditev za omega-3 maščobne kisline, ni imela označene količine omega-3 maščob v izdelku, v nekaterih primerih pa niti označbe hranilne vrednosti. Gre za neskladne označbe, saj potrošnik na ta način nima vpogleda v sestavo izdelka in količino prisotnih koristnih sestavin. To mu tudi onemogoča primerjavo med konkurenčnimi izdelki. Takšna neskladnost je bila še posebej pogosta pri jajcih, kjer podatka o vsebnosti omega-3 maščob ni bilo na označbi niti enega obravnavanega vzorca. Veliko bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih analiz, ki so pokazali, da analizirani vzorci ustrezajo merilom za uporabo prehranskih trditev," je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Tudi trditve o vsebnosti prehranskih vlaknin so med zelo pogostimi na tržišču, njihova uporaba pa je natančno predpisana. Kar dve tretjini obravnavanih vzorcev ni bilo označenih skladno z določbami zakonodaje splošnega označevanja in označevanja hranilne vrednosti živil. Poseben primer so predstavljale z vlakninami bogate testenine, ki so večinoma vsebovale premalo vlaknin za rabo prehranskih trditev. Na živilih uporabljene trditve morajo namreč veljati za živila, pripravljena za uporabo, v tem primeru torej za kuhane testenine.
"Nosilci živilske dejavnosti morajo še letos odpraviti vse neskladne označbe in potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila, zato je Inštitut za nutricionistiko zanje pripravil tudi posebna izobraževanja in možnost neodvisnega preverjanja označb živil, s čimer želimo po svojih močeh prispevati k odpravi neskladnosti," pravi Pravst.
Potrošnik običajno prepozna funkcionalna živila tako, da na njih opazi različna sporočila o posebnih lastnostih, na primer prehranske in zdravstvene trditve. Slednje so na slovenskem tržišču dovoljene šele po letu 2006, ko je Evropska unija sprejela uredbo, s katero je poenotila uporabo trditev na celotnem območju skupnosti. Pri tem je še posebej pomembno, da morajo trditve temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih in ne smejo zavajati potrošnika.
Do največjega premika pri uveljavljanju te uredbe bo sicer prišlo letošnjega decembra, ko bo konec prehodnega roka in se bodo lahko uporabljale izključno odobrene zdravstvene trditve, nedovoljene pa bo treba umakniti s tržišča. To naj bi imelo velik vpliv na tržišče in predstavlja izziv tako za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike kot tudi za inšpekcijske službe, ki preverjajo izvajanje živilske zakonodaje.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.