Dve ponudbi sta prispeli za nakup najboljšega soseda. Ena izmed njih je nov poskus hrvaškega Agrokorja. Ta naj bi bil tokrat po mnenju hrvaških medijev v boljšem položaju za uspešen posel, saj naj bi bila klima v Sloveniji tokrat hrvaškemu kupcu bolj naklonjena.
Slovenski paradni trgovski konj ob precejšnjih izgubah nujno potrebuje strateškega partnerja, če želi obstati. Agrokorjev interes pa je tudi znan – družba bi s prevzemom postala nesporni gospodar trgovine s hrano v tem delu Evrope.
A medtem ko naj bi jih v Zagrebu skrbeli Mercatorjevi dolgovi, razlogov za zaskrbljenost, če bo kot kupec izbran Agrokor, ne manjka niti v Sloveniji.
In to več kot upravičeno, če gre verjeti vsaj polovici napisanega v medijih sosednje države.
Agrokor je zadolžen skoraj toliko kot Srbija, so lani pisali srbski časopisi. In poslovanje koncerna res ni zgledno. Kot piše Dnevnik, se je čisti dobiček hrvaške skupine lani znižal za kar trikrat, na slabih devet milijonov evrov. Pa še ta dobiček se večinoma nanaša na družbe, pri katerih je Agrokor le solastnik. Izguba večinskega lastnika je lani znašala skoraj šest milijonov evrov.
Pa še precej huje bi bilo, če družbe ne bi reševale državne subvencije v višini skoraj 20 milijonov evrov in enkratni dobički pri prodaji finančnih naložb ter hčerinske družbe Unex MPG. V tem primeru bi Skupina Agrokor že lani ustvarila več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, skoraj 40 milijonov evrov pa bi znašala izguba Skupine Agrokor, če bi v družbi slabitve nepremičnih in finančnih naložb prikazali prek dobička in ne prek kapitala, še piše Dnevnik.
Kot še pišejo, pa se skriti dolgovi skrivajo tudi zunaj uradnih bilanc. Dolgove Agrokor za skoraj 400 milijonov evrov obveznosti za najem trgovskih centrov obravnava kot operativni lizing in jih prikazuje zunajbilančno.
Todorić nujno potrebuje nove trge tudi zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, ki mu bo to v državo, v kateri ustvari kar 71 odstotkov celotne prodaje, prineslo konkurenco.
Kupil podjetje, dobil odpis dolga
Todorićev imperij že dolgo pomaga držati nad vodo hrvaška država. Po pisanju Indexa so vlade Iva Sanaderja in Jadranke Kosor podjetjem skupine Agrokor odpisale več kot 400 milijonov kun (okoli 53 milijonov evrov) neplačanih obveznosti do države. Odpis dolga pa naj bi se vedno zgodil po istem scenariju – ko je Todorić kupil podjetje, je dobil odpis.
Evidenca tako kaže, da je podjetje Belje leta 2005 dobilo odpis 224 milijonov kun dolga. Osem mesecev po tem, ko ga je kupil Todorić. Podoben scenarij se je zgodil tudi v primeru podjetja Pik Vrbovec in Vupik.
Največja hrvaška zasebna družba je svoje težave za zdaj reševala tudi z astronomskimi krediti. Marca lani so tako pri bankah BNP Paribas, J. P. Morgan in Zagrebški banki med drugim najeli 75 milijonov evrov posojila, z rokom vračila tri leta, namenjenega zgolj refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti Agrokorja, s čimer naj bi zadržali raven zadolženosti podjetja, so takrat sporočili iz družbe. Kot jamstvo za kredit so zastavili štiri podjetja koncerna: Ledo, Zvijezda, Konzum in Jamnica.
Generator nelikvidnosti
Prihod Todorića v Mercator pa lahko več kot upravičeno skrbi tudi dobavitelje. Ne le zato ker se marsikateremu obeta, da bi ga novi lastnik nadomestil s kom drugim oziroma bi občutno znižal odkupne cene. Težave bi najbrž zadele tudi tiste, ki bi ostali, Agrokor – že preden je udarila kriza – ni slovel kot najbolj reden plačnik.
Kot je že leta 2009 opozarjal Novi list, je Agrokor družba, ki je ob takrat še bleščečih bilancah generirala največ nelikvidnosti v državi.
Javno skrivnost, da Agrokor naroča, a slabo plačuje, so nato potrdile še številke, da je Agrokor takrat dobaviteljem dolgoval kar 7,13 milijarde kun, čeprav je podjetje tisto leto imelo 30-odstotno rast in skoraj 28 milijard kun dohodkov od prodaje, kriza pa se je šele začela oglašati.
Agrokor naj bi zdaj svojim dobaviteljem dolgoval okoli 1,5 milijarde evrov, in če je hiter pri izterjavah svojih dolžnikov, ki imajo le 40 dni časa za plačilo, pa naj bi družba za plačilo svojih računov potrebovala skoraj 200 dni.
Mercator v začetku leta z izgubo 8,6 milijona evrov
V prvem četrtletju 2013 je Skupina Mercator ustvarila 658,4 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar predstavlja 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Iz Mercatorja sporočajo, da so v tem obdobju dosegli stabilizacijo tržnega deleža v Sloveniji in na Hrvaškem ter rast v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zaradi strukturnih sprememb in zaostrenih razmer na trgih, kjer posluje Mercator, pa je bila ustvarjena marža nižja od načrtovane.
Negativna rast BDP, nadaljevanje zaostrenih gospodarskih razmer in negativnih trendov na strani potrošnje ter oteženo pridobivanje virov financiranja so imeli tudi v letošnjem prvem četrtletju negativen vpliv na poslovanje celotne skupine Mercator, so sporočili iz največjega slovenskega trgovca.
Tudi zaradi tega je izguba znašala 8,6 milijona evrov, kar je v okvirih načrtov. Predsednik uprave Toni Balažič ob koncu leta napoveduje pozitiven rezultat.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.