Kučan je izpostavil pomen sporazumov, podpisanih 10. novembra 1975, ki so dokončno rešili vprašanje poteka meje med državama, prinesli pa tudi na siceršnje odprtje in okrepitev dvostranskih odnosov. Obenem je predsednik spomnil, da Slovenci v Italiji, ki jim Osimski sporazumi zagotavljajo najvišjo možno zaščito, še vedno čakajo na globalni zaščitni zakon. Italija po njegovih besedah zakon, ki je tik pred sprejetjem, dolguje ne le svojim državljanom slovenskega porekla, ampak tudi demokratični Evropi.
Osimski sporazumi vsebujejo tri temeljne dokumente: pogodbo med SFRJ in Italijo o meji in z njo povezanih vprašanjih, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja in protokol o skupni prosti coni na Krasu ter 16 dodatkov. Za njihovo uresničevanje so ustanovili 12 mešanih komisij. Podpis sporazumov je uradno potrdil ozemeljsko razdelitev v skladu z Londonskim memorandumom iz leta 1954 (cona A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, cona B Jugoslaviji), utrdil pa je tudi pravico italijanskih optantov do odškodnine za imetje, ki so ga zapustili, ter pravico zaščite manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
