Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur je napovedal, da bodo v državi najprej izvedli predsedniške volitve, šele nato pa parlamentarne. Opazovalci že ocenjujejo, da gre za potezo, ki naj bi šla v prid poveljniku egiptovske vojske, generalu Abdelu Fatahu al Sisiju, ki je strmoglavil islamističnega predsednika Mohameda Mursija. Al Sisi sicer uradno še ni napovedal kandidature. Je pa ta vsekakor pričakovana in tudi sam je dejal, da se bo podal na volitve, "če bo ljudstvo tako želelo".
Po načrtu za prenos oblasti, ki ga je vojska predstavila po odstavitvi Mursija julija lani, naj bi sicer najprej prišlo do parlamentarnih volitev, šele nato pa tudi do predsedniških, vendar pa je nova ustava, ki je bila pred dnevi potrjena na referendumu, odločitev o vrstnem redu prepustila začasnemu predsedniku.
Mansur je tako danes v kratkem televizijskem nagovoru sporočil, da bodo v državi najprej izvedli predsedniške volitve. Ni pa sporočil nobenih datumov. Napovedal je sicer, da bo že v prihodnjih dneh zagnal postopek za odpiranje kandidatur in dopolnjena pravila za izvedbo volitev. Glede na časovnico, ki je bila določena ob sprejemanju ustave, naj bi se to zgodilo vsaj do prve polovice aprila.
Analitiki sicer opozarjajo tudi na to, da bo imel zmagovalec na predsedniških volitvah zagotovo tudi velik vpliv na parlamentarne volitve. Kandidati v njegovem krogu bodo imeli zagotovo večje možnosti za izvolitev, ocenjujejo.
Al Sisi je bil glavni avtor julijskega vojaškega udara in odstavitve prvega demokratično izvoljenega predsednika Mursija. Vojska se je tedaj za ta ukrep odločila zaradi naraščajočih nemirov v državi in nezmožnosti Mursijeve Muslimanske bratovščine, da bi državo povedla iz krize.
Mansur je sicer danes obsodil tudi nasilje v državi v zadnjih dneh in napade na varnostne sile. "Ti teroristični napadi ne bodo zlomili volje egiptovskega ljudstva," je zatrdil.
Krvava obletnica vstaje, ki je strmoglavila Mubaraka
Na osrednjem kairskem trgu Tahrir, glavnemu prizorišču vstaje pred tremi leti, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, se je v soboto, na tretjo obletnico vstaje, zbralo več deset tisoč podpornikov vojaških oblasti, številni tudi s portreti poveljnika egiptovske vojske, generala al Sisija.
Nedaleč stran so se na protivladnih protestih zbrali tudi pripadniki Muslimanske bratovščine in revolucionarji, ki nasprotujejo razvoju dogodkov v Egiptu. A policija njihovih zborovanj ni dovolila in jih je začela preganjati, nakar so izbruhnili spopadi. Po navedbah zdravstvenega ministrstva je pri tem umrlo 49 ljudi. Kot so dodali, je bilo prijetih 1079 protestnikov.
Pred tremi leti, 25. januarja 2011, so se na trgu Tahrir začeli množični protesti proti avtoritarni policijski državi. Kmalu so se razširili po vsej državi ter čez 18 dni prisilili dolgoletnega voditelja Mubaraka k odstopu.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.