Nagrada v vrednosti 10.000 DEM, ki jo podeli glavni pokrovitelj festivala Mobitel, pomeni nagraditev najbolj perspektivnega režiserja in s tem najboljšega filma v programski sekciji Perspektive.
Dobitnika je letos izbrala mednarodna žirija v sestavi Robert Fischer (predsednik), Stojan Pelko in Mogens Rukov. Občinstvo je nagrado zlati kolut, ki pomeni odkup za prikazovanje v Sloveniji, med 23 filmi v sekciji Obzorja podelilo delu Pet minut slave, belgijsko-francosko-nizozemskemu filmu režiserja Dominiquea Deruderreja, ki se je tudi udeležil slovesnosti. Nagrajenca je programska direktorica festivala LIFFe Jelka Stergel slavnostno razglasila sinoči v Cankarjevem domu, kjer je cineaste pozdravila tudi slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter.
LIFFe je v minulih dveh tednih predstavil več kot sto filmov, uradno se bo končal danes s slavnostno projekcijo Kruha in mleka v multikinu Kolosej, kjer se bo predstavila ekipa filma, za katerega je 35-letni scenarist in režiser Cvitkovič na 58. Mostri letos v Benetkah dobil leva prihodnosti, eno od treh glavnih festivalskih nagrad. "Kruh in mleko je film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih vsi poznamo. Film pravzaprav ne govori toliko o socialnem stanju junakov in njihovih navzven vidnih problemih, ampak bolj o njihovi želji po medsebojni ljubezni in toplini. Predvsem pa o napakah, ki jih pri tem delajo in zaradi katerih se jim končni cilj vedno bolj izmika," je Cvitkovič, ki se podelitve v Cankarjevem domu zaradi sodelovanja na filmskem festivalu v Solunu ni udeležil, zapisal za producentovo spletno stran.
Glavni vlogi v filmu Kruh in mleko, posnetem v črnobeli tehniki, sta odigrala Peter Musevski in Sonja Savič. Film je nastal v produkciji Vertigo/Emotion filma, koprodukciji TV Slovenija in VPK ter ob finančni podpori Filmskega sklada RS. Je grenko-sladka zgodba o osamljenosti, odtujenosti in zamrli, a kljub temu še vedno tleči ljubezni. Peter Musevski je bil na 4. festivalu slovenskega filma v Portorožu marca letos, kjer je bil film prvič prikazan, razglašen za Stopovega igralca leta, Sonji Savič pa je pripadla nagrada za najboljšo epizodistko.
Producent filma Danijel Hočevar je po sodbi dopisnikov ameriške filmske revije Variety med deseterico najbolj kreativnih producentov v svetovnem merilu. Produciral je 12 slovenskih celovečernih filmov, nekaj mednarodnih koprodukcij in kakih 20 kratkih filmov ter video projekcij, med njimi prvi celovečerni animirani film Socializacija bika? avtorjev Čoha in Eriča, celovečerne filme Janeza Burgerja V leru, Porno film Damjana Kozoleta in Oda Prešernu Martina Srebotnjaka. Cvitkovič je skupaj z Burgerjem napisal scenarij za V leru, v katerem je odigral tudi glavno vlogo. Na 2. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 1999 sta bila nagrajena scenarij in Cvitkovič kot igralec. Za najboljšega igralca za film V Leru je bil Cvitkovič proglašen še na mednarodnih filmskih festivalih v Kijevu (1999), kjer je dobil nagrado "Yves Montand", v Cottbusu (1999) in v Moskvi (2000).
Pet minut slave je zrežiral Dominique Deruderre, rojen leta 1957 v flamskem delu Belgije. Film z originalnim naslovom "ledereen beroemd! (Everybody famous)" je koprodukcija Belgije, Francije in Nizozemske. Pripoveduje o 17-letni Marvi, ki ji je oče namenil sijajno prihodnost pevske zvezde. Toda sama si ustvarjanje medijske zvezde predstavlja zelo preprosto. Marva stalno nastopa na pevskih tekmovanjih v karaokah, kjer praviloma dosega zadnja mesta. Oče Jean je trdno odločen, da njegova hči ne bo delala v tovarni kot on. Vendar nazadnje iz službe odpustijo še njega. Tedaj se mu utrne odlična ideja: ugrabil bo Debbie, najbolj vroče ime domače glasbene scene. Pet minut slave je bil nominiran za oskarja. Prikazali so ga na lanskem filmskem festivalu v Berlinu, na festivalu v Troji pa je leta 2000 prejel nagrado za najboljši scenarij.
"Z vsem, kar počnemo na ministrstvu, tako s skrbjo za domači film kot z urejanjem zakonodaje za enakopraven nastop kinematografij z različnih koncev sveta, si prizadevamo tudi v Sloveniji približati ti dve razsežnosti, ki v filmskem svetu nista vedno samoumevno blizu. Festival, kakršen je LIFFe, je pri tem ne le pomočnik, temveč svetal zgled," je na slovesni razglasitvi festivalskih nagrad dejala ministrica za kulturo Andreja Rihter.
LIFFe je uspel pridobiti letošnje nagrajence Berlina, Cannesa, Benetk - filme, kot so Italijanščina za začetnike, Sinova soba - Italija ga je medtem izbrala za svojega kandidata za nominacijo za tujejezičnega oskarja, Učiteljica klavirja, pa še nekaj lanskih nagrajencev s teh in drugih prestižnih festivalov. Tematsko so se predvajani filmi, predvsem evropski in ameriški, intenzivno in uspešno ukvarjali z družino in njenim razpadanjem v sodobnem svetu, pa s tematiko eksila, pregnanstva, izobčenosti.
