Kristjani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja.
Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo jutranje vstajenjske procesije in maše. Slednje sicer potekajo ves dan.
Apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je v svojem nagovoru pred verniki v novomeški stolnici dejal, da je velika noč dan, ko je Jezus vstal. Pisci evangelijev po njegovih besedah ne dajo naravoslovnih dokazov niti ne zgodovinskih pojasnil, kako se je to zgodilo, zato je po besedah Glavana za dojemanje tistega, kar se je zgodilo, potrebna predvsem vera. Škof je pri tem izrazil blagor vsem tistim, ki verujejo v velikonočno sporočilo. "Kdor namreč lahko veruje, da smrt nima zadnje besede, se njegovo življenje dejansko spremeni: ni več podvrženo strahovom, temveč ga napolnjuje upanje," je dejal.
Za apostolskega administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška pa velika noč predstavlja osrednjo resnico kristjanov in vrhunec odrešenja. Ob tem je opozoril, da če kdaj, potem smo prav v tem času potrebni luči in moči, ki jo prinaša vsebina velikonočnega praznika. To je radostno in upanja polno sporočilo, da vse stiske in negotovosti sedanjega časa niso zadnja beseda, ampak je odločilno, da je Kristus vstal od mrtvih in živi ter s svojim vstajenje začenja novo obdobje človeške zgodovine, je v svojem nagovoru vernikom v stolnici celjske škofije dejal škof.
Zahvalil se je vsem, ki pomagajo ljudem v stiski, posebej tistim, ki so ostali brez službe ali so se znašli na robu preživetja. Kot je dejal, bodo problemi sicer ostali tudi po praznikih, a "nekaj se vendarle dogaja". "Po srečanju s Kristusom, upam, mi postajamo drugačni. V nas in okrog nas naj bo več luči, več miru, več upanja, veselja, več dobrote, potrpežljivosti, medsebojne povezanosti, soodgovornosti in solidarnosti ...," je dejal in vsem zaželel vesele, srečne in blagoslovljene praznike.
V ljubljanski stolnici je velikonočno procesijo z mašo vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, v mariborski stolnici pa generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika.
V svojem nagovoru je Jamnik spomnil, da Jezus na cvetno nedeljo ni prijezdil s konjenico, ampak na skromnem osliču. Takšen Jezus je po njegovem kritika vsakršne oblike totalitarizma, to je ravnanja, ki gradi na moči določene skupine ljudi, obvladovanju, izključevanju in zatiranju vsake drugačnosti.
Dejal je, da se moč nemoči kaže v odpuščanju in ne v obsojanju ter v temeljnem spoštovanju drugačnosti in različnosti. Poudaril je tudi, da kristjan nima nobene moralne pravice obsojati drugih ali se imeti za boljšega. Hkrati pa mora zaupati tudi takrat, ko se zdi, da je Bog daleč, je še dejal.
Filo: Nekje globoko v srcu še vedno živi upanje
Evangeličanski škof Geza Filo je bogoslužje vodil v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani. V svojem nagovoru vernikom je poudaril, da je Jezus s svojim vstajenjem omajal gotovost smrti. "Od Jezusa naprej prazen grob pomeni tudi mesto neizmerno velikega upanja, da se človeško življenje vendarle ne končuje v tej skrivnostni, nekaj centimetrov široki in globoki zastrašujoči jami," je dejal. Prazen grob po njegovih besedah prinaša upanje tudi za tiste, ki v krizi ne vedo, kako bodo preživeli sebe in svoje bližnje, kajti kljub temu "nekje globoko v srcu še vedno živi upanje, da bo tudi tega nekoč konec in se bo vse spremenilo na bolje".
Celjski paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković pa je maševal v cerkvi sv. Maksimiljana v Celju. Pravoslavni verniki namreč letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoliki in evangeličani.
Velika noč je praznik veselja in upanja. Katoličani namreč verjamejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel novo upanje.
Poskrbljeno tudi za brezdomce
Človekoljubne organizacije praznovanje velike noči omogočajo tudi brezdomcem. Na velikonočni zajtrk so jih povabili v Nadškofijski karitas Maribor, v Ljubljani pa društvo prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote velikonočni zajtrk zanje pripravlja na velikonočni ponedeljek.
"Na velikonočnem zajtrku za brezdomce v Nadškofijski karitas Maribor pričakujemo do 30 ljudi, ki bodo prišli tako iz zavetišča kot sprejemališča," je dejal generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor Božidar Bračun. V zavetišču je po njegovih besedah sicer do 20 brezdomcev, približno 40 pa jih prihaja v sprejemališče oz. dnevni center.
V Vincencijevi zvezi dobrote v Ljubljani pripravljajo velikonočni zajtrk za brezdomce na velikonočni ponedeljek. Pričakujejo približno 20 ljudi, prišli pa bodo tako iz zavetišča kot tisti, ki prihajajo v dnevni center, je povedala vodja dnevnega centra in prostovoljnega dela pri Vincencijevi zvezi dobrote Simona Stegne. Postregli jim bodo velikonočne jedi, ki so jih darovali verniki, pravi.
Sedem brezdomcev, ki bivajo v njihovem zavetišču, pa je po besedah Ane Nuše Zavašnik iz društva v soboto barvalo pirhe in velikonočne jedi neslo k blagoslovu.
KOMENTARJI (619)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.