Krašovec obsojen na dveletno zaporno kazen

Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca v zadevi Betnava danes obsodilo na dve leti zapora zaradi kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU. Tožilec Stanislav Pintar je predlagal štiriletno zaporno kazen, medtem ko je Krašovec predlagal oprostitev.

Krašovec pravi, da je v celotni zadevi grešni kozel. Med sklepnim govorom je ponovil, da je dokazni postopek potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.

Po njegovi oceni sta krivo pričala nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič in nekdanji šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Krašovec meni, da sta želela Mariničeva in Ekart zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij.

Po njegovih besedah sta Mariničeva in Ekart spreminjala svoje izjave, da bi zmanjšala lastno krivdo, zato sta zanj to neverodostojni priči. Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas pa je v zaključnih besedah poudaril, da Krašovec ni storil očitanega kaznivega dejanja.

Cugmas je že napovedal pritožbo tako na oprostilni kot na obtožilni del sodbe, saj meni, da je sodba nepravična. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.

Po oceni senata je šlo v zadevi za pridobitev velike premoženjske koristi za družbo Betnava. Senat je tudi ugotovil, da so bile pri projektu podane lažne gradbene situacije z namenom pridobitve državnih in evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava.

Senat tudi meni, da je imel Krašovec aktivno vlogo, saj je bil o vsem obveščen, kar dokazuje elektronska pošta, izkoristil je tudi svoj nadrejeni položaj. Kot olajševalne okoliščine je senat upošteval, da Krašovec, ki je imel veliko avtoriteto, doslej ni bil kaznovan ter da se ni osebno okoristil.

Ekart, Tovšakova in Mariničeva krivdo priznali

Tožilec Pintar je prepričan, da so priče med sojenjem potrdile aktivno vlogo Krašovca pri obnovi dvorca Betnava. Po njegovi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje in spoštovanje Mariničeve in Ekarta.

Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena na 23-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen na 10-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Krivdo v zadevi Betnava je priznala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki se je s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.