Kraljič o reformah: Ura je že 13.30

Nekdanji direktor in partner mednarodnega svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič je na sedmi mednarodni poslovni konferenci Management poslovnih procesov spregovoril tudi o nujnosti sprejetja reform za izhod iz krize. Poudarja, da trenutno nismo niti pri pet do 12. ure niti pri 12. uri, ampak že na 13.30. S tem je želel ponazoriti, kako zelo Slovenija zamuja pri uvajanju nujno potrebnih reform, s katerimi bi izboljšala svojo že več let padajočo konkurenčnost in izšla iz krize.

Slovenija je po njegovih besedah v zadnjih 10 letih na lestvici konkurenčnosti krepko nazadovala, a očitno to ni nobenega dovolj zaskrbelo, da bi začel ukrepati. To po navedbah Kraljiča kaže, da Slovenija sodi v skupino zadovoljnih povprečnežev, ki se zadovoljijo z določeno stopnjo uspešnosti in ne izkoristijo vseh svojih potencialov, ker nimajo skupnih ciljev in vrednot ter zadostne stopnje sodelovanja in zaupanja. Da je res tako, dokazujeta tako današnji dialog med socialnimi partnerji kot stopnja zaupanja prebivalstva v vlado in politiko, pravi Kraljič.

'Treba je pridobiti zaupanje prebivalcev in socialnih partnerjev'

Ker časa za nujne reforme praktično ni več, morata vlada in politika doumeti, da je treba znova pridobiti zaupanje prebivalcev in socialnih partnerjev. Za to pa morata poskrbeti za skupne cilje in vrednote ter transparentnost, dokazati morata tudi svojo zanesljivost, je nadaljeval.

Prav s tega vidika so pristopi in načela, ki se uporabljajo v managementu poslovnih procesov, zelo uporabni ne samo na ravni podjetij in organizacij, temveč tudi na širši, državni ravni.

Uspeh podjetja odvisen od formalnega, mentalnega in socialnega konteksta

Študije o tem, zakaj so nekatera podjetja učinkovita in uspešna, so po Kraljičevih besedah pokazale, da je uspeh podjetja odvisen od treh kontekstov – formalnega, mentalnega in socialnega.

Formalni kontekst zajema strukturo in vodstvene kadre v podjetju in je kot tak zelo pomemben, vendar pa vpliva samo na 30 do 40 odstotkov uspešnosti podjetja.

Na levji delež uspešnosti podjetja vplivajo zaposleni, ki pa so odvisni od mentalnega in socialnega konteksta. Mentalni kontekst zajema skupne vrednote in cilje, ki jih delijo čisto vsi v organizaciji, socialni kontekst pa stopnjo sodelovanja in zaupanja.

Glede na to je mogoče podjetja oziroma organizacije razdeliti v tri skupine. Eno sestavljajo podjetja v krizi, kjer vladajo nizka stopnja sodelovanja in zaupanja ter odsotnost jasnih ciljev in vrednot. Kraljič je kot primer takšnega podjetja navedel Slovenske železnice.

V drugi skupini so vrhunska podjetja, ki so trajno uspešna in jih zaznamujejo jasni ter visoki skupni cilji in vrednote ter visoka stopnja sodelovanja in zaupanja. Takšno podjetje je denimo zelo uspešni ameriški jeklarski koncern Nucor. Temu je po besedah Kraljiča uspelo doseči, da se vsi delavci obnašajo kot podjetniki in solastniki podjetja.

Večina podjetij pa sodi v skupino zadovoljnih povprečnežev, ki dosežejo določen uspeh, a zaradi odsotnosti ambicioznih skupnih ciljev ter nezadostnega sodelovanja in zaupanja ne izkoristijo vseh svojih potencialov.

Po besedah Kraljiča je zaupanje ključnega pomena, vendar pa ga je težko doseči, saj je zanj potrebna kombinacija kompetentnosti, zanesljivosti in transparentnosti. Pri tem naj bi veljalo pravilo, da manj kot neka oseba pri delu sledi lastnim interesom, ki niso v skladu s skupnimi interesi, več zaupanja je deležna, in obratno.