Mladoporočenca je na poti do katedrale kljub oblačnemu in hladnem vremenu pozdravila več desettisočglava množica. Sama katedrala je bila okrašena s približno 10.000 vrtnicami. Haakon je Mette-Marit sam popeljal pred oltar, njegova poročna priča pa je bil v skladu z norveško tradicijo danski prestolonaslednik Frederik. Med družicami je bil tudi sin Mette-Marit Marius. Mladoporočenca sta se po prihodu iz katedrale po mestnih ulicah popeljala z avtomobilom Lincoln Continental, ki sta ga na svoji poroki leta 1968 uporabila tudi Haakonova starša, kralj Harald in kraljica Sonja. Z balkona kraljeve palače sta pozdravila zbrane, večerja in slavje pa bosta drevi sledila v kraljevi palači.
Princ Haakon in študentka Mette-Marit sta se prvič spoznala leta 1996, znova pa sta se sestala in zaljubila leta 1999. Zaročila sta se 1. decembra lani. Njuno razmerje je bilo vseskozi sporno. Oče nevestinega štiriletnega sina Mariusa je obsojen prekupčevalec z mamili, Haakon pa je za razburjenje poskrbel potem, ko je maja lani v televizijskem pogovoru potrdil razmerje z Mette-Marit, par pa se je nato oktobra vselil v skupno stanovanje, ki ga je princ kupil v središču norveške prestolnice. Luteranska cerkev je ostro nasprotovala temu, da se je par preselil v skupno stanovanje, glede na to, da bo Haakon po prevzemu prestola postal tudi vrhovni poglavar cerkve.
Bodoča norveška kraljica se je v sredo, tri dni pred poroko, javnosti opravičila za svojo razburljivo preteklost. "V primerjavi z drugimi je bila moja uporniška mladost bolj divja. Želela sem se postaviti zoper tisto, kar je bilo drugim sprejemljivo. Živela sem razuzdano. Imela sem izkušnje, za katere sem drago plačala. Danes o mojih stališčih ni nobenega dvoma in ob tej priložnosti želim obsoditi uživanje drog," je v solzah dejala Mette-Marit. Študentka družbenih ved na univerzi v Oslu se je v začetku 80. let udeleževala številnih zabav house glasbe, na katerih so se pogosto pojavljala tudi mamila. Z opravičilom za preteklost pa se je približala javnemu priznanju, da je tudi sama posegala po mamilih.
Norvežanov, znanih po svojih liberalnih stališčih, niti ne moti, da ima Haakonova nevesta otroka, saj se v državi približno polovica prvorojenih otrok rodi samskim materam. Veliko bolj jih moti nezakonita uporaba mamil. Rojalisti na Norveškem se bojijo, da monarhija izgublja moč kot simbol te skandinavske države z 4,5 milijona prebivalci, saj vedno več članov kraljeve družina postaja podobnih navadnim državljanom. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da je priljubljenost monarhije, ki se je po drugi svetovni vojni vedno gibala med 75 in 80 odstotki, v začetku tega leta padla na rekordno nizkih 58 odstotkov. V začetku avgusta pa se je znova povzpela na 62 odstotkov.
Sicer pa je bila tudi Haakonova mati, kraljica Sonja navadna državljanka, preden se je 29. avgusta 1968 poročila s takratnim prestolonaslednikom Haraldom. Ta si je kar kar devet let prizadeval za podporo na evropskih dvorih za svojo poroko, preden je njegov oče, kralj Olav V., končno privolil. Harald je 17. januarja 1991 po očetovi smrti nasledil norveški prestol. Norveški kraljevi par ima dva otroka, leta 1971 se jima je rodila hči Martha Louise, leta 1973 pa Haakon. V skladu z ustavo, ki določa, da prestol zasede prvi sin, ki se rodi kraljevemu paru, je prestolonaslednik postal Haakon. Vendar pa bo lahko po sprejetih ustavnih spremembah v prihodnosti lahko prestolonaslednica bila tudi prvorojenka.
