KPK: Prva sta zloglasno poročilo dobila Virant in Pahor

KPK tako na očitek, da se zavezanci niso imeli možnosti izjasniti o očitkih in ugotovitvah komisije, odgovarja, da to ne drži. Poudarjajo, da je komisija postopek vodila v skladu z zakoni in pravili, tako so jima bile dane tudi vse tam določene možnosti za zagovor. "Med drugim sta bila opozorjena na privilegij zoper samoobtožbo, na pravico do pravne pomoči; pojasnjeno jima je bilo tudi, da je skladno z zakonom javni funkcionar tisti, ki je dolžan pristojnemu organu – komisiji – celovito, razumljivo in prepričljivo pojasniti izvor premoženja in druge okoliščine, povezane z njim," so zapisali v odzivu. Vse omenjeno pa je dokumentirano tudi s tonskimi posnetki, katerih izvirnik hrani komisija, kopija pa je bila izročena tudi zavezancema. Kot še dodajajo, sta se oba o očitkih tudi izjasnila, a je bilo to nepopolno, necelovito, nerazumljivo.

Obema na KPK tudi odgovarjajo, da če menita, da je komisija ravnala mimo zakona, svojih pristojnosti in dolžnosti, naj zoper KPK uporabita pravna sredstva, ne pa insinuacije, osebne diskreditacije in žaljive obdolžitve neodvisnega državnega organa ter njegovih predstavnikov. "Komisija bo ne glede na poskuse diskreditacije in manipulacije s podatki in ugotovitvami iz poročila spoštovala veljavni pravni red, človeško dostojanstvo obeh zavezancev, njune osebne podatke in se na te neutemeljene in neupravičene izjave ne bo odzivala – oziroma jih razčiščevala prek medijev," so zapisali v odzivu.

Komisija sicer še pojasnjuje, da so bile med nadzornim postopkom ugotovljeni nekateri sumi kaznivih dejanj, zato pričakujejo nadaljnji postopek za to pristojnih organov skladno z zakonom. "Komisija pa je tisti organ, ki je v državi pristojen in ustanovljen za nadzor nad premoženjskim stanjem javnih funkcionarjev, za uveljavljanje ZIntPK in ugotavljanje kršitev. Te je komisija v konkretnem primeru ugotovila, njena ugotovitev pa je dokončna. Kršitev ZIntPK ne more in ne bo preverjala policija, DURS ali tožilstvo. Kršitve ZIntPK namreč niso kazniva dejanja ali kršitve davčnih predpisov. Poročilo torej vsebuje ugotovitve o kršitvah ZIntPK in vsako sklicevanje na kazenske postopke, pravnomočne sodne odločitve in domnevo nedolžnosti v tem primeru pomeni zavestno manipulacijo in usmerjanje pozornosti oziroma vzbujanje vtisa, da odločitev in ugotovitve komisije še niso dokončne," pišejo na KPK.

Sicer pa je, kot pojasnjujejo, dolžnost prijave spremembe premoženjskega stanja jasna in uzakonjena že od leta 2004. Zavezanci so vsako leto dolžni komisiji sporočiti spremembe v svojem premoženjskem stanju. V vseh osmih letih veljavnosti protikorupcijske zakonodaje je ta od zavezancev vedno zahtevala, da letno sporočajo spremembe denarnih sredstev pri bankah.

To pomeni, da ko zavezanec na tekoči račun prejema velika denarna nakazila, je dolžan v skladu z zakonom te spremembe sporočiti komisiji enkrat letno.

Glede vprašanja, ali se struktura premoženja zavezanca spreminja, če ima odprto terjatev, ali pa dobiva denar na transakcijski račun, pa komisija odgovarja zgolj, da je ta razlika po oceni komisije jasna vsakemu povprečno razumnemu človeku. Zato komisija ne dvomi, da se zavezanec Zoran Janković zaveda in pozna kvalitativno ter vsebinsko razliko med terjatvijo (dolgom) na eni strani in njenim poplačilom, ki privede do realne spremembe v premoženju, na drugi strani. Ne nazadnje je ta razlika bistvo kreditnega krča in težav slovenskega bančnega sistema. Banke imajo odprtih veliko terjatev, ki jih ne dobijo poplačanih. Terjatev pomeni, da je »denar–vračilo« samo potencialna možnost v prihodnosti. Bilance slovenskih bank bi bile danes povsem neproblematične, če bi se tudi neplačane terjatve štele za realno premoženje. Zoran Janković bi komisiji moral redno, letno sporočati spremembe denarnih sredstev pri bankah, saj je šlo za višino sprememb, ki presegajo zakonsko mejo. Enako bi moral spremembe v premoženjskem stanju sporočati Janez Janša. Oba sta večkrat kršila zakonske obveznosti.

So pa na KPK potrdili, da je bil Gregor Virant o vsebini poročila obveščen med prvimi. In sicer skupaj s predsednikom Borutom Pahorjem, zaradi njunega ustavnopravnega položaja in kot izraz odgovornosti in zavedanja o teži ugotovitev poročila za slovenski prostor, še pojasnjujejo na KPK.