Kot poudarjajo v socialdemokratski stranki, bo podoba SDS po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, pripominja Janša, ki do kongresa ostaja edini kandidat za predsednika stranke. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". Ob tem Janša opozarja, da 7. kongres SDS ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb." O drugačni oz. sveži podobi stranke naj bi pričal zlasti predlog nosilne resolucije kongresa. Ta našteva ključne razvojne izzive, analizira spremembe v slovenskem političnem prostoru, opredeljuje pojem tranzicijske levice, poudarja SDS kot stranko načelne sredine in predstavlja strankin pogled na civilno družbo. Hkrati stranka v njem opozarja na tri glavne spremembe v domačem političnem prostoru: prestop SLS+SKD iz pomladnega bloka v tranzicijsko levico, nastanek koalicije Slovenija oz. dolgoročne povezave med SDS in NSi ter zapis "izmaličenega" proporcionalnega volilnega sistema v ustavo.
Predlog novega statuta prinaša spremembe v organiziranosti sveta stranke, v katerem naj bi bili zastopani vsi odbori SDS, hkrati pa ukinja konferenco kot poseben organ. Druga sprememba se obeta pri delovanju regij. Kot poudarjajo v vodstvu socialdemokratske stranke, regije v sedanji sestavi in obliki niso v celoti opravile tiste vloge, ki jim je bila namenjena. Razlogi za to naj bi bili različni, eden od najpomembnejših pa je njihova velikost. Enotna ocena v stranki je, da so regije kot manjše, vendar bolj zaokrožene celote bolje delovale in v tej smeri naj bi tudi šle predlagane spremembe. Regije naj bi tako po novem postale zlasti koordinativni organ in ne več v tolikšni meri organ odločanja. Sprejemanje odločitev in sestavo regijskih organov namerava stranka poenostaviti, hkrati pa dati večjo težo kot doslej neposredni komunikaciji občinskih in mestnih odborov z vodstvom stranke. Poleg spremembe sveta SDS in regijske organiziranosti ter s tem povezane ukinitve strankine konference, se obetajo spremembe tudi v sestavi izvršilnega odbora, ki naj bi bil po kongresu številčnejši. Nov statut naj bi povečal organizacijsko učinkovitost stranke, izboljšal njeno notranjo obveščenost in prispeval k akcijski sposobnosti stranke na vseh ravneh, zlasti pa na lokalni ravni. Hkrati naj bi okrepil delovanje stranke v tistih okoljih, kjer je bila doslej premalo prisotna.
Poleg predsednika stranke bodo delegati danes volili tudi 15 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Kandidate so lahko do 5. maja predlagali vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Za 20 mest v obeh odborih naj bi se prijavilo preko 60 kandidatov iz več kot 80 mestnih in občinskih odborov, Janša pa zaenkrat ostaja brez predsedniškega protikandidata. "Zagotovo se bodo v vodstvu stranke pojavila nova imena. Tudi na vseh dosedanjih kongresih je prišlo do sprememb, saj je bila vselej nova vsaj dobra tretjina članov izvršilnega in nadzornega odbora. Že sedaj imamo relativno visoko število kandidatov za oba odbora, kandidature pa bo možno vlagati tudi na samem kongresu," izraža prepričanje predsednik SDS in opozarja na novost, ki je povezana s celjskim kongresom. "Na tokratnem kongresu bomo prvič poskušali, kolikor nam to dopušča postopek, kandidature oblikovati tako, da bo izvršilni odbor v kar največji meri izražal bolj enakomerno regionalno zastopanost stranke. V vodstvu stranke tako naj ne bi bili zgolj predstavniki nekaterih regij oz. pokrajin, druge pa bi bile zapostavljene." Sicer pa velja poudariti, da Janševa kandidatura ni brezpogojna. "Le v primeru, da bosta sprejeta predloga nosilne resolucije in novega statuta, sem pripravljen še naprej voditi stranko. Predlog nosilne resolucije namreč določa tudi novo zunanjepolitično umestitev oz. usmeritev SDS, ki jo je svet stranke pred časom že potrdil. Gre za naše vključevanje v Evropsko demokratično zvezo in Evropsko ljudsko stranko, to je v blok evropskih ljudskih, demokratskih in centrističnih strank."
Celjski kongres se bo začel s predvajanjem dokumentarnega filma o 12-letni zgodovini stranke. Na katere uspehe in poraze SDS bodo opozorili avtorji filma ostaja zaenkrat skrivnost, po mnenju Jožeta Pučnika, ki je bil na portoroškem kongresu izvoljen za častnega predsednika stranke, pa bi veljalo poudariti štiri strankine uspehe. Prvič, ustanovni kongres stranke 16. februarja 1989, na katerem naj bi stranka oblikovala zahteve, ki jih ni v tistem času javno zahtevala nobena druga politična stranka na Slovenskem. Drugič, konstitutivna vloga SDS pri ustanavljanju in koordiniranju koalicije Demos. Kot tretji uspeh Pučnik omenja dosledno držo stranke pri vseh vprašanjih, ki zadevajo slovensko suverenost in neodvisnost, odpravo struktur komunističnega režima, objektivno rekonstrukcijo dogajanja po drugi vojni, uveljavljanje pravne države, preprečevanje kraje družbenega premoženja, ohranjanje temeljnih socialnih pravic, pravično porazdelitev bremen tranzicije na vse sloje prebivalstva, hitrejše uveljavljanje modernizacije slovenske družbe ter vključevanje v Evropsko zvezo in zvezo NATO. Četrti uspeh pa naj bi bil "samopožrtvovalna" drža stranke pri združevanju političnih sil slovenske pomladi, in sicer tako za čas Demosa kot tudi za čas po njegovem razpadu vse do danes. Kaj pa porazi stranke? "Med neuspehe pa je potrebno šteti hud poraz stranke na volitvah leta 1992, prevlado intrig proti našemu predlogu večinskega volilnega sistema, preprečitev našega prizadevanja za odpravo medijskega monopola in še kaj," je za aprilske Naše zapiske, sicer glasilo SDS, napisal Pučnik.
