Po oceni vodje EIC Ljubljana Irene Rezec za STA bo letošnja konferenca centrov prelomna, saj naj bi prinesla spremembo strategije EIC v prihodnjem obdobju. Evropska komisija namreč pripravlja nov večletni program za podjetja za obdobje 2001 do 2006, ki naj bi prinesel združitev vseh evropskih mrež za podjetja. Nosilna naj bi bila po besedah Režčeve prav mreža EIC, na konferenci pa naj bi poiskali rešitev, na kakšen način naj bi se evropske mreže, namenjene podjetjem - poleg EIC so to inovacijska relejna mreža, evropska poslovna mreža, mreža za poslovno sodelovanje in iskanje partnerjev - povezale oziroma združile med sabo. Zato so letos prvič na konferenco - udeležuje se je okrog 700 ljudi - vabljeni tudi predstavniki drugih podjetniških mrež, je povedala Irena Rezec in dodala, da mora biti dokončna odločitev o konceptu evropskih mrež sprejeta najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Mreža Euro Info Centrov je pod okriljem Evropske komisije začela nastajati leta 1987 s pilotnim projektom 39 centrov, dve leti kasneje pa je v EU delovalo 187 centrov. Leta 1990 je bila mreža razširjena tudi na vzhodno- in srednjeevropske ter mediteranske države. Trenutno je v devetih državah kandidatkah 49 centrov, od tega jih je največ, 12, na Poljskem, Slovenija pa ima, kot omenjeno, tri.
Euro Info Center Ljubljana kot prvi tovrstni center v Sloveniji je v mrežo teh poslovno-informacijskih centrov - vodena je s strani Evropske komisije oziroma njene generalne direkcije za podjetja, in sicer z namenom približati instrumente, informacije, metodologijo dela EU podjetjem v državah članicah unije in kandidatkah - vključen od leta 1993. Letos je Slovenija dobila še centra v Mariboru in Kopru, njihovo skupno poslanstvo pa je po besedah Režčeve pripraviti slovenska podjetja na vstop v EU oziroma na delovanje na notranjem trgu EU. Trije slovenski centri so sicer povezani v nacionalno mrežo, katere koordinator je ljubljanski center. Delno so centri financirani s strani Evropske komisije, nekaj sredstev lahko pridobijo s svojimi aktivnosti in prek projektov, nekaj iz državnega proračuna prek svojih krovnih organizacij. Trenutno sredstva iz proračuna v Sloveniji dobiva le ljubljanski center, saj sta mariborski in koprski nastala šele letos, po pričakovnajih pa naj bi proračunska sredstva dobila prihodnje leto.
Osnovne naloge centrov so informiranje, svetovanje in pomoč podjetjem. Večinoma se centri za določena aktualna področja tudi specializirajo: EIC Ljubljana je specializiran za štiri področja, in sicer so to javna naročila, informacijska družba, internacionalizacija oziroma vstop na evropski trg ter regionalni razvoj in strukturni skladi. To slednje področje bo, kot je pojasnila Irena Rezec, sicer najverjetneje zamenjalo širše področje, notranji trg. Za določena področja naj bi se posebej usposobila tudi druga dva centra: Koper naj bi se specializiral za okoljevarstveno politiko in sonaravni razvoj in morda financiranje podjetij, Maribor pa za raziskave in razvoj, informacijsko družbo in internacionalizacijo. Centri pri specializiranju sicer pogosto sledijo trendom: pred leti je bila to internacionalizacija, zdaj elektronsko poslovanje, v bodoče naj bi bilo to okolje.
Ti trendi se odrazijo tudi skozi vprašanja podjetij centrom, je povedala Režčeva, ko je predstavljala aktivnosti centrov. EIC, ki ga vodi, ima trenutno 230 uporabnikov mesečno, od tega je 80 odstotkov podjetij, 10% študentov in 10% raznih uporabnikov, npr. vladnih institucij. Večinoma uporabniki iščejo partnerje v tujini, se želijo vključiti v programe EU, je Režčeva omenila le dve od najpogostejših želja. Poleg informiranja in svetovanja podjetjem je druga glavna aktivnost EIC Ljubljana sodelovanje pri mednarodnih projektih, večinoma z drugimi centri in partnerji. Centri tako razvijajo npr. informacijska orodja, je pojasnila Režčeva in med projekti izpostavila še triletni projekt Plato, ki naj bi v sodelovanju s flamsko vlado stekel prihodnje leto in naj bi pospešil sodelovanje med slovenskimi velikimi in malimi podjetji ter med slovenskimi in tujimi podjetji.
