188 držav oziroma 8000 članov delegacij je namreč pozvalo k že znanim ciljem: odpravi jedrske nevarnosti, koncu aktualnih vojn, za boj proti aidsu in drugim nalezljivim boleznim. Združene države Amerike, ki kot edina vsestranska supesila vse bolj prevzemajo vlogo OZN, pa so zaradi pozivov po odpisu dolgov najrevnejšim, deklaracijo sprejele z negodovanjem.
Potem ko je kubanski voditelj Castro že v sredo z ognjevitim govorom prekoračil protokolarno omejen čas nastopa, si je v eni izmed cerkva v newyorškem Harlemu privoščil neprekinjen triurni nagovor oboževalcem el-comandantove revolucije. Zbrali pa so se tudi njegovi nasprotniki, ki jim je šlo v nos predvsem to, da je eden zadnjih komunističnih državnikov nastopil v katoliški cerkvi.
Ob koncu milenijskega vrha so se na slovensko pobudo srečali tudi predsedniki štirih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Predsedniki Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije so se pogovarjali, kako bi čim hitreje sklenili dogovor o delitvi nekdaj skupnega premoženja. Dogovorili so se tudi, da bodo v primeru Miloševićevega poraza na volitvah 23. septembra podprli ukinitev sankcij, zmagovalcem iz srbske opozicije pa naj bi pomagali pri ureditvi zdaj že deset let spornega članstva Jugoslavije v Združenih narodih.
