Besostri je namreč menil, da Pol svoboščin, ki mu pripada Camber, s svojim nasprotovanjem zaščitnemu zakonu zapostavlja italijanske državljane, pripadnike slovenske manjšine, in s tem blati ugled Italije v tujini. "Mednarodni ugled vlade, ki bi jo podpirala taka večina, bi bil enak ničli," je še zapisal senator Besostri in poudaril, da je levosredinska vladna koalicija kljub takšni obstrukciji odločena podpreti zaščitni zakon.
Camberjevi zahtevi po formalnih avdiencah se je pridružilo pet delegacij, in sicer iz tržaške in videmske pokrajine, občine Čedad, tržaške Nacionalne lige in Odbora za zaščito zgodovinskih vrednot iz videmske pokrajine. Njihovi predstavniki so drugemu poročevalcu zakona, senatorju Luigiju Biscardiju, oddali samo pisna mnenja, v katerih nasprotujejo zakonu.
Edini, ki je članom komisij predstavil svoje mnenje, je bil Massimo Parovel, ravnatelj glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta. Ni se strinjal s 15. členom predloga zakona, ki predvideva vključitev Tržaške glasbene matice, ki je sedaj zasebna ustanova manjšine, v okvir konservatorija. Parovel je menil, da bi to ogrozilo enovitost te ustanove.
Jutri bosta komisiji sprejeli delegacije občine Gorica, Združenja istrskih in dalmatinskih beguncev ter Svobodne občine Zadar v izgnanstvu, v četrtek pa naj bi senat začel plenarno razpravo o zaščitnem zakonu.
