Komarji, klopi, uši in bolhe lahko povzročijo resno bolezen

Svetovni dan zdravja je letos posvečen boleznim, ki jih prenašajo vektorji oz. prenašalci. To so največkrat členonožci, kot so komarji, klopi, uši in bolhe. Zato letos ta dan poteka pod geslom Majhen ugriz - velika težava. V Sloveniji sta najpogostejši vektorski bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6938 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb.

Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope.

V svetovnem merilu so vektorske nalezljive bolezni izjemno pogoste in predstavljajo zelo veliko breme - kar 17 odstotkov nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z vektorskimi boleznimi letno oboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic umre.

Zaradi globalizacije se bolezni pojavijo tudi v naši bližini

Enajst najpomembnejših bolezni iz te skupine: malarija, denga, chikungunya, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza, pravi vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Marijan Ivanuša.

Omenjene vektorske bolezni, ki predstavljajo precejšen izziv izven evropskih meja, se redko, pa vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. Globalizacija, vključno s turističnimi potovanji, urbanizacija in okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomembno vplivajo na razširjenost teh bolezni.

Primer je izbruh čikungunje v Italiji leta 2007. Podoben primer je Grčija, ki je bila več kot pol stoletja brez malarije, dokler te bolezni niso zanesli tuji sezonski delavci in jo prenesli na komarje v eni od grških provinc.